Bomo kdaj izvedeli resnico?
“V zvezi z upokojenim ljubljanskim nadškofom msgr. Alojzom Uranom in njegovim predvidenim umikom iz Slovenije po navodilu Svetega sedeža se v nekaterih slovenskih medijih omenja tudi moje ime, češ da naj bi vplival na disciplinske ukrepe, ki zadevajo mojega naslednika na sedežu ljubljanske nadškofije. Eden od pobudnikov podpore nadškofu Uranu, gospod Valentin Zibelnik, je v preteklih dneh na spletnih straneh med drugim zapisal, da naj bi podpisani imenovanje Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 označil kot 'kadrovsko napako'. Novinar Dela mi v Sobotni prilogi z dne 28. julija 2012 podtika isto trditev: izjavil naj bi, da je imenovanje nadškofa Urana 'kadrovski kiks'. Kakor trdi, naj bi 'Rode po Vatikanu svojega škofovskega naslednika postavljal v slabo luč prav v časih, ko se je Uran odločil, da finančno že precej razmajani mariborski nadškofiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled, ki je prek Metropolitane v lasti ljubljanske nadškofije'. Nepreverjenih in neutemeljenih namigovanj so polni tudi drugi mediji, češ da naj bi s svojim vplivom in celo s spletkami vplival na dogodke v zvezi z nadškofom Uranom. Vse navedene trditve so laž, vsa namigovanja so izmišljena, so daleč od resnice in zavajajo javnost. Ob imenovanju Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 sem povedal, da to resda ni bila moja izbira, da pa spoštujem odločitev svetega očeta. O kadrovski napaki ali kiksu nisem govoril. Prav tako lažna, krivična in izmišljena je trditev, da sem nadškofa Urana v Vatikanu postavljal v slabo luč ravno v času, ko se je odločil, da mariborski nadškofiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled. To je hkrati tudi zunaj vsakršne logike in zgodovinskega konteksta. Ko sem leta 1997 postal ljubljanski nadškof metropolit, so ljubljansko nadškofijo vabili, naj pristopi k sodelovanju pri projektih mariborske škofije. Tedaj sem jasno povedal, da Ljubljana pri teh projektih ne bo sodelovala. Če se je nadškof Uran pozneje – o tem ne vem nič – odločil za isto linijo, sem tega samo vesel. Da bi ga zaradi tega v Vatikanu 'postavljal v slabo luč' – komu kaj takšnega lahko sploh pade na misel?! Kako naj bi se izneveril smeri, v kateri sem deloval kot ljubljanski nadškof, samo da bi škodoval svojemu nasledniku? Na navedena podtikanja in namigovanja odgovarjam z besedami francoskega diplomata Talleyranda: 'Tout ce qui est excessif est insignifiant'. 'Vse, kar je pretirano, je brez pomena'”, je izjava kardinala Franca Rodeta, ki jo je v ponedeljek, 30. julija, posredovala Slovenska škofovska konferenca, medtem ko je 25. julija ista ustanova medijem na Slovenskem poslala “Skupno izjavo ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa in upokojenega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana”, ki se je glasila takole: “Ob ponovnih govoricah v povezavi z umikom upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana sedanji ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres in upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran obžalujeva, da se je v javnosti pojavilo toliko različnih domnev, ki so med katoliškimi verniki in v celotni javnosti sprožile nemir in nezaupanje.
Obžalujeva, da so to nelagodje nekateri izkoristili za ponovno izražanje svojih nestrpnosti in predsodkov do katoliške Cerkve.
Res je, da je nadškof Uran v dosedanjih pogovorih v Vatikanu v pokorščini sprejel navodilo, da se v bližnji prihodnosti začasno umakne iz Slovenije. V tem ne vidiva kršitve človekove pravice do bivanja v domovini, ampak spoštovanje pravice Cerkve, da klerikom zapove kraj bivanja.
Upava, da bo odsotnost pripomogla k pomiritvi in da se bodo nesporazumi pojasnili.
Vernikom sva hvaležna, da čutijo s Cerkvijo, s škofi in duhovniki, ter jih prosiva, da ohranijo edinost in zaupanje. Verjameva, da bodo vse stiske, ki jih v tem trenutku doživlja Cerkev, okrepile našo krščansko identiteto, zrelost in odgovornost zanjo. Zato jih tudi prosiva, naj v teh težkih časih okrepijo svoje molitve za Cerkev”.
Že če samo gornji izjavi prebere še tako neuk bralec in vernik, mu je jasno, da je slovenska Cerkev ponovno v vrtincu hude nevihte in medijskega pogroma, saj je mimo vseh uradnih virov v javnost pricurljala vest, da je msgr. Alojz Uran “izgnan iz Slovenije”. Pojavljala so se taka in drugačna ugibanja, zakaj je temu tako. Prav našemu goriškemu duhovniku g. Karlu Bolčini, ki je izvedenec za cerkveno pravo, gre zasluga, da so mediji na Slovenskem končno le začeli razmišljati bolj umirjeno, saj so g. Bolčino kontaktirali za pojasnila domala vsi slovenski mediji, citirala ga je tudi Slovenska tiskovna agencija.
Dejstvo pa je, da je bila s tem dogodkom, predvsem pa s prikrivanjem tega, da bo msgr. Uran na jesen najbrž odšel živet v Trst, narejena velika škoda, in to predvsem zaradi sprenevedanja in neumestnega prikrivanja objektivnih stvari. Čisto dovolj bi bilo, če bi se že ob prvih namigih o tem, da se je msgr. Uranu in msgr. Krambergerju prepovedalo javno nastopanje, pred meseci jasno povedalo, za kaj sploh gre, ne pa da sprenevedanju in poraznemu molku ni bilo videti konca. Živimo v globaliziranem svetu, informacije tečejo po internetu, vsako skrivanje je škodljivo, še posebej za Cerkev, do nas kristjanov pa ponižujoče, saj imamo občutek, kot da bi nas vrh Cerkve imel za male, zaupanja nevredne otroke, kar seveda nismo. Včasih je veljalo, da je imel Vatikan najboljšo diplomacijo; danes v to na Slovenskem lahko dvomi prav vsakdo, vsaj po zadnjem dogajanju v Sloveniji v Cerkvi sodeč, saj sredi medijskega meteža apostolski nuncij ne more enostavno “biti na dopustu” in se tako izogniti vsakemu komentarju, predvsem pa pojasnilom, ki si jih, vsaj verniki, če že drugi ne, gotovo zaslužimo!
Predvsem pa smo slovenski verniki ob tem zadnjem dogodku lahko upravičeno besni, da smo morali o zadevah, ki se tičejo priljubljenega dušnega pastirja, kar je msgr. Alojz Uran vsekakor še danes, informacije izvedeti iz laičnih in slovenski Cerkvi gotovo, milo rečeno, nenaklonjenih medijev.
Da so bile določene informacije izkrivljene, je dejstvo; in prav to govori o tem, da bi bili odgovorni dolžni vernikom povedati že veliko prej resnico: da bo msgr. Alojz Uran moral v tujino na bivanje.
