Bog poišče tiste, ki ga iščejo

Piše: Ambrož Kodelja Fotografije: Designed by Freepik

V razmislek

Zaustavil sem se na YouTubu pri posnetku z naslovom Škofijska strela. Obravnavala se je problematika danes malo preveč razvpitih “katolikov”, to so tisti, ki zagovarjajo stari obred latinske maše ali vse, kot je bilo pred zadnjim koncilom. Priznam, da so velikokrat naše maše zelo suhoparne, še zlasti, če ni primernega petja in sodelovanja vernikov. Ponavadi v takšnem primeru obsojamo duhovnika, ki je za to odgovoren. Velikokrat to drži, so pa tudi primeri, ko se duhovnik trudi, da bi mašo “poživil”, pa ne najde sodelavcev. Še bolj zanimivo je, zlasti za nedeljsko mašo, ko se duhovnik s sodelavci dogovori, ti pa na nedeljo ne pridejo k maši. Tako ostane vse po starem.

Zagovorniki latinske maše imajo nas, ki smo sprejeli narodni jezik v bogoslužju, za nekakšne heretike, še zlasti, ko poudarjamo vlogo svetega očeta, pa tudi njegovo učenje. Po svetu so te stvari marsikje zelo boleče ter prihaja do ostrih trenj in nasprotij med enimi in drugimi. Zamislil sem se nad naslednjim primerom. V času covida smo dobili duhovniki navodilo, naj vernike obhajamo na roko. Tega smo se v glavnem vsi držali. Ko je prišla k obhajilu neka gospa, ki tega ni odobravala, je želela obhajilo na jezik. Duhovnik ji je pojasnil, da to trenutno ni dopustno. Gospa se je obrnila in odšla iz cerkve. Od tistega dne je ni več v domačo cerkev. Komentar prepuščam vam. Končno: če nekdo želi mašo v latinščini, jo ima v določenih mestih, samo pozanimati se je treba, kje je in kdaj. Če nekdo želi obhajilo kleče in v usta, sploh ni problem. Ko si v vrsti in prideš na vrsto, poklekni in odpri usta, roke pa imej sklenjene. Nekatere gospe želijo biti pri obhajilu pokrite. Kdo jim brani? Ne obstaja predpis, ali so žene pokrite z ruto, kapo ali klobukom. Če že želijo predkoncilsko mašo, pa nimajo možnosti, naj k maši prinesejo kakšen starejši molitvenik in naj iz njega sledijo maši. Tudi to ni prepovedano. Nekatere moti pri maši petje. V klopi naj se poglobijo v molitev in odmislijo petje. Toliko možnosti je, kolikor nas je. Zato ne delajmo problemov tam, kjer jih ni. – Problem, ki ostaja in je zelo žgoč, je, zakaj je obisk nedeljske maše tako upadel. Z njim se soočamo vsi, tradicionalisti in ostali. Zato, kaj narediti? Pravijo, da imajo tradicionalistične maše veliko udeležbo, prav, vendar so običajno enkrat na mesec, maše po župnijah pa so dnevno.

Vsi, tradicionalisti in tudi ostali verniki smo iskalci Boga. Naš Bog je “Bog romar”, ki vodi iz vseh naših domov in domov, v katerih živimo in ne trajno bivamo. Nekateri bi želeli tega “našega Boga” zapreti znotraj naših meja, znotraj naših predstav, znotraj naših zapovedi, tradicij in veroizpovedi. Bog ostaja “radikalna skrivnost”, zato so poskusi, ko ga jemljemo v “lastnino”, zelo smešni. Sveto pismo govori o Božji modrosti: “On se pusti spoznati in poišče tiste, ki ga iščejo …” Zato: “Ostanimo ali pa postanimo iskalci Boga!”

Preberi tudi

O dolinskem župniku Placidu Sancinu

Kristjani in družba

Kot iskalci žive vode

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme