Bodi voditelj, ne šef!

Skavtska organizacija je vzgojna organizacija, kjer smo vzgojitelji voditelji. V dobrem in slabem smo skavtski voditelji zgled mladim, ki redno obiskujejo naše sestanke, aktivnosti in tabore. Postati voditelj pa ni lahko in zahteva temeljito pripravo; vsak pripravnik (na voditeljstvo), tako se namreč imenuje član, ki se je po odhodu (končani formaciji) odločil, da bo postal voditelj, si v skupnosti voditeljev najprej izbere mentorja. Z njim napiše osebni vzgojni načrt, nato obišče metodološko taborno šolo, kjer spozna metodo posamezne veje (starostne stopnje): volčičev in volkuljic, izvidnikov in vodnic ali roverjev in popotnic. Metodološke taborne šole lahko pripravniki opravijo pri italijanski (AGESCI) ali slovenski skavtski organizaciji (ZSKSS), s katerima je naša Slovenska zamejska skavtska organizacija pobratena. Na koncu pa vsak pripravnik opravi še taborno šolo SZSO, na kateri se posebej poudari specifika našega skavtizma in se bolje spozna poklicanost voditelja. Zadnji korak, s katerim pripravnik prejme imenovanje in s tem postane pravi voditelj, je podpis zaveze, ko se obveže, da bo spoštoval statut SZSO, vzgajal v skladu z BiPijevo metodo in se stalno vsestransko izpopolnjeval.
Tako se nas je devet pripravnikov na voditeljstvo v spremstvu dveh odgovornih za usposabljanje voditeljev odpravilo na taborno šolo. Zbrali smo se v petek, 28. septembra, na skavtskem sedežu v Gorici, od koder smo se odpeljali proti Žabnicam. Že po poti smo bili razdeljeni v dvojice oz. trojice, da smo se lahko v medsebojnih pogovorih bolje spoznali; prihajamo namreč iz dveh različnih pokrajin, Trsta in Gorice, zato ni avtomatično, da se vsi dobro poznamo.
Ko je vsaka dvojica po krajšen nočnem pohodu dospela do koče sv. Jožefa, sta ji voditelja TŠ, Močni bober in Iznajdljivi gams, izrekla dobrodošlico po stari slovanski navadi: s kruhom in soljo. Vsak je za večerjo prinesel tipično jed iz svojega kraja in jo na kratko predstavil ter ponudil ostalim. Obilni večerji sta sledila sproščen pogovor in krajši obred, med katerim je vsak izmed nas oddal svojo ruto in prejel ruto taborne šole. Poleg tega je v vazo, ki simbolizira skupnost, vsadil seme, ki ga je prejel na začetku. S simbolično gesto je v vazo vsadil svoje upe in pričakovanja, obenem pa se je odločil odmreti sebi, da bi lahko zaživel v skupnosti.
Poleg simbolične skavtske govorice smo v taborni šoli v preostalih dveh dneh obravnavali veliko tematik; začeli smo s tremi izbirami odhoda. Ko se član najstarejše starostne veje, rover ali popotnica, odloči, da zaprosi za odhod, v pismu voditeljem naredi tri izbire: krščansko, družbenopolitično in skavtsko ter izjavi, ali bo od tedaj naprej služil v organizaciji kot voditelj ali se bo prostovoljno udejstvoval izven nje. Ko član prejme odhod, postane človek odhoda (ČO), t. j. zrela in celostna oseba, ki je sposobna sprejemati svobodne in odgovorne izbire. Glavni cilj naše organizacije je, da vsakega člana privedemo do tega, da postane človek odhoda.
Podrobneje smo spoznavali specifike naše organizacije, njeno poslanstvo in strukturo, ki jo predvideva statut. Postavili smo si veliko vprašanj o svojem poslanstvu in načinu vodenja in iskali odgovore. Med enim pogovorom in drugim pa ni zmanjkalo časa za kakšno skupinsko igro, “ban” ali živahno pesem.
Poleg dveh voditeljev so za dobro počutje in uspeh TŠ skrbeli še drugi člani tropa za usposabljanje voditeljev. Tako je Družabni bober s svojo ženo poskrbel za dobro kuhinjo, Birokratski medved je predstavil voditeljsko funkcijo z vidika pravne odgovornosti, deželna načelnica Vestna vidra pa je spregovorila o vključenosti posameznega voditelja v skupnost voditeljev in delovanje na deželni ravni.
Med pogovori, razpravljanjem, igrami, petjem in “bansi”, pa tudi doživetimi obredi, je taborna šola hitro minila. V nedeljo nas je obiskal še zadnji gost, p. Robin, sicer goriški skavt, ki je za nas daroval sveto mašo. Med obredom sta voditelja vrnila ruto okrog vratu vsakemu pripravniku, ki se je odločil za resno pot pripravništva.
Prav gotovo je bila letošnja taborna šola čudovita in je v nas pustila veliko močnih in celo ganljivih spominov. V tem kratkem času smo se zelo povezali in zaživeli v skupnosti. Skupaj smo sejali in semena, ki so padla na rodovitna tla, bodo obrodila sad. Vsak udeleženec se bo po svojih najboljših močeh trudil gojiti mladiko, dokler se bo iz nje razcvetel dober voditelj. Zato se v imenu vseh pripravnikov zahvaljujem obema voditeljema in vsem sodelavcem, ki so pripomogli k tolikšnemu uspehu taborne šole SZSO 2012.
Bistrooki gams