Besede, ki spremljajo umetnost in povezujejo ljudi skozi čas in prostor

Izbrane predstavitve Joška Vetriha kot pričevanje o ustvarjalnosti in dialogu

V časih šele zbrana besedila razkrijejo pravo težo in širino človekovega dela. Besede obstanejo in začnejo govoriti drugače, bolj celovito, kot so morda mogle v trenutku, ko so nastajale. Zato knjiga goriškega likovnega kritika Joška Vetriha ni zgolj publikacija. Je srečanje: z njegovim glasom, z njegovo držo, ki je znala umetnost približati brez poenostavljanja, in z njegovo tiho, a trdno predanostjo prostoru, v katerem živimo.

“To knjigo smo izdali v zahvalo Jošku Vetrihu za vse, kar je od leta 1982 naredil za nas. Hvaležni smo mu, saj je postal pravi simbol galerije Kulturnega doma,” je dejal ravnatelj goriškega kulturnega hrama Igor Komel na predstavitvi publikacije z naslovom Predstavitve – Presentazioni. Umetniki in razstave na Goriškem po drugi svetovni vojni. “Gre za pravi dokument, ki priča o likovni umetnosti v našem prostoru, o umetnikih, ki so konkretno odpravljali mejo med Gorico in Novo Gorico,” je še poudaril Komel. V publikaciji so ob številnih fotografijah zbrani zapisi o umetnikih, ki so razstavljali v Kulturnem domu, izpod peresa priznanega goriškega likovnega kritika prof. Joška Vetriha, ki je letos praznoval tudi svojo 90-letnico. Uradna predstavitev knjige je bila v ponedeljek, 30. marca. Ob tej priložnosti so o Vetrihu in njegovem delu spregovorili umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, oblikovalec knjige Silvan Bevčar in pisatelj Andrea Bellavite.

“To je šele tretja knjiga, ki je izšla v naši deželi, v kateri so zbrana besedila likovnih kritikov, ki so spremljali dogajanje na področju umetnosti v drugi polovici 20. stoletja,” je razložil Saša Quinzi. “V tem primeru gre za zbirko še neobjavljenih predstavitev, ki so bile prebrane na odprtjih razstav ali natisnjene le na zgibankah.” Joško Vetrih je pred odprtjem razstav in pisanjem svojih besedil vedno stopil v stik s posameznimi umetniki, obiskal jih je v njihovih ateljejih in se z njimi pogovarjal, knjiga pa je po Quinzijevih besedah neke vrste avtobiografija kritika. V pisanje je avtor namreč vložil veliko časa in truda, v vsaki predstavitvi lahko beremo tudi o tem, kar ga veseli in navdušuje – “skratka se bralcu tudi sam predstavlja in v trajno dediščino pušča delo svojega življenja”. V knjigi je torej veliko podatkov o življenju in delu Joška Vetriha, iz njegovih zapisov pa lahko razumemo njegov značaj, razberemo njegovo ljubezen do umetnosti, razgledanost in znanje, ki se razprostirata na najrazličnejših področjih – “likovni kritik ne sme biti amater, mora biti človek širokih zanimanj”.

Joško Vetrih se je izobraževal v italijanščini in na Univerzi v Trstu diplomiral iz sodobne zgodovine, na področju likovne umetnosti pa je svoj talent razvil postopoma. Poučeval je italijanski jezik v slovenskih šolah, je izjemen prevajalec. Predstavitve, ki so objavljene v knjigi, je napisal v italijanščini, za odlične prevode v slovenščino pa so poskrbeli Vili Prinčič, Luciana Budal, Zoltan Jan, Vida Bitežnik, Violeta Rosanda, Peter Szabo in Karlo Devetak. Celotno besedilo so lektorirali Pia Lešnik, Zoltan Jan in Andrea Bellavite.

Vetrih piše z “intelektualno poštenostjo”, redkokdaj se v svojih predstavitvah opira na imena svetovno znanih umetnikov. Osredotoča se na razstavljena dela in natančno izbira besede ter stvarno opisuje pojme, analizira, razlaga tehnike. Piše na tak način, da postane umetnost razumljiva širšemu občinstvu.

Kritik je v knjigi zbral predstavitve šestdesetih umetnikov, ki so po drugi svetovni vojni zaznamovali likovno sceno širšega goriškega prostora ter razstavljali v Kulturnem domu v različnih obdobjih. Izbor zajema tako že preminule umetnike, kot so Milko Bambič, Demetrij Cej, Robert Hlavaty, Silvester Komel, Klavdij Palčič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj, Veno Pilon in Rudolf Saksida, kot tudi sodobne ustvarjalce, med katerimi so tudi Goričani Jože Cej, Robert in David Faganel, Franco Dugo, Laura Grusovin, Vladimir Klanjšček, Hijacint Jussa, Andrej Kosič, Franko in Ivan Žerjal, Bogdan Butkovič, Oskar Beccia, Aleksander Peca, Vera Mauri, Mariagrazia Persolja, Ivan Rob, Klavdij Tutta, Nadja in Silvan Bevčar ter številni drugi. Med vsemi besedili je Sašo Quinzija najbolj nagovorilo prvo, posvečeno Milku Bambiču, njegov odlomek je tudi občuteno prebral pred navzočimi – “z Bambičem vstopimo v svet Joška Vetriha”. 

Knjigo so natisnili v Tiskarni Budin, na voljo je v Kulturnem domu ter v Katoliški knjigarni in knjigarni Ubik v Gorici, uredila in oblikovala pa sta jo Silvan Bevčar in Annalisa Petri iz Tiskarne Budin. Bevčar je spregovoril o nastajanju knjige in njeni grafični podobi. Med drugim je dejal, da “izid knjige Predstavitve – Presentazioni predstavlja za likovno umetnost krajevnega in širšega prostora nedvomno pomemben kulturni dosežek”. Kot likovni ustvarjalec, predstavljen v knjigi, ki “ima izredno zgodovinsko težo”, se čuti zelo počaščenega, v projekt pa se je vključil tudi zato, ker ga z Vetrihom druži svet likovne govorice in dolgoletno prijateljstvo. “Vsebina publikacije je nastajala kar 45 let,” je povedal Bevčar. Osnovno zasnovo knjige je sicer pripravil pisec. Pri oblikovanju obsežne publikacije je Bevčar vključil 518 reprodukcij likovnih del in 60 detajlov na platnici, za izbor katerih je poskrbel kritik sam, vse dragoceno fotografsko gradivo pa je shranjeno v njegovem arhivu.

Globoke misli o Jošku Vetrihu je podal tudi novinar in pisatelj Andrea Bellavite. “Zame je Vetrih osebnost, ki sem jo vedno opazoval in jo še naprej opazujem z globokim občudovanjem. Prepričan sem, da predstavlja pravo kulturno bogastvo za naše območje – ne le zaradi svojega znanja, temveč tudi zaradi svojega poglobljenega načina biti človek in biti Goričan.” To knjigo beremo kakor roman; napisana je izjemno lepo. Vetrihovo pisanje ima sposobnost, da bralca prime za roko in ga vodi v globoko razmišljanje. Posamezna predstavitev ni zgolj strokovno besedilo, analiza slikarskih sposobnosti umetnika, temveč tudi pogled, prežet z nežnostjo in sočutjem, empatično podoživljanje istih strasti in istih iskanj, ki zaznamujejo vsakega umetnika.