Kristjani in družba

Benin, dežela sonca in pisanih barv (1)

Benin, dežela sonca in pisanih barv (1)

Piše Špela Pahor / Nepoznane afriške lepote in življenjski utrip velikega mesta Cotonou

Po lanski izkušnji prostovoljstva v Etiopiji sem si želela spoznati še kakšno drugo afriško državo. Prijateljica mi je posredovala naslov škofa msgr. Rogerja Houngbedjija iz Cotonouja, največjega mesta v Beninu, obmorski državi v zahodni Afriki. Nekdaj znan kot mogočno kraljestvo Dahomey, od koder so po prihodu Evropejcev v 16. stoletju čez Atlantik v Novi svet odhajale ladje s sužnji … Žalosten spomenik neštetim žrtvam trgovine s sužnji (tudi črnske in islamske) so danes Vrata nevrnitve v majhnem zgodovinskem mestu Ouidah. Ouidah je sicer mesto, znano po templju pitonov, svetem gozdu, muzejih, Poti sužnjev, spomenikih in Vratih vere …
Z Dunaja sem preko Adis Abebe priletela v Cotonou. Tam sta me pričakala šofer in sestra Constance. Škof Roger je namreč zame našel skupnost sester sv. Avguština, ki so me prijazno sprejele medse. Pri njih sem ostala en mesec, najprej v Cotonouju in potem v mestu Allada. Sestre so leta 2018 slovesno praznovale zlati jubilej, 50. obletnico svojega obstoja. V duhu 2. vatikanskega koncila, ki je spodbujal k nastajanju avtohtonih skupnosti, je kongregacijo sester sv. Avguština leta 1968 ustanovil tedanji škof Cotonouja, Bernardin Gantin. Njihovo poslanstvo je predvsem zdravje in vzgoja. Imajo svoje vrtce, šole, ambulante in bolnišnice, sirotišnice, centre za invalidne otroke, pomagajo razvijati kmetijske in rokodelske dejavnosti.
Za nekaj dni sem bila gostja v njihovi hiši Saint Michel v Cotonouju. Poleg šole in internata imajo tu še ambulanto, pekarno, manjšo trgovino s kruhom in butik s spominki. Te stavbe obkrožajo prostrano dvorišče, kjer se na moje začudenje brez vsakega strahu sprehajajo pisani kuščarji, plezajo po zidovih ali iščejo senco med zelenjem. Zjutraj se sestre razkropijo po mestu, saj ima vsaka svoje delo. So učiteljice, vzgojiteljice, medicinske sestre. Zvečer se zberejo v kapeli, nato v jedilnici, in ko se spusti noč, na dvorišče postavijo plastične stole, sedijo v krogu, kaj zapojejo in malo poklepetajo. In ves dan so nasmejane.
Cotonou je največje mesto v Beninu in ekonomsko središče države. Ima vojašnico, pristanišče, zapore, veliko ambasad, predsedniško palačo, Francoski inštitut, šole, univerze, RTV, velik trgovski center, kjer nakupujejo tujci, veliko malih trgovin, bogato založeno knjigarno, katedralo, cerkve, mošeje, veliko odprto tržnico, spomenike, parke, tržnico s spominki, bolnišnice, tovarne, visoke poslovne stavbe, lepe stanovanjske vile in barake, bogate in čiste četrti, revne in umazane ulice. Je milijonsko mesto, kjer se skoraj vsi vozijo z motorji in je gneča na cestah nepopisna. Kljub gostemu prometu pa nisem videla nobene prometne nesreče. V Cotonou prihajajo na delo tudi iz drugih mest. Prav tako z motorjem. Za nas je prav nenavadno, kaj vse prevažajo s tem prevoznim sredstvom. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

08.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!