Benečija 160 let po plebiscitu
Pred skoraj 160 leti, točneje 21. in 22. oktobra 1866, so bili tudi prebivalci Benečije in Rezije poklicani, da se na plebiscitu izrečejo o priključitvi Kraljevini Italiji. Kot so zapisali zgodovinarji, je šlo le za formalnost, saj je bila usoda ozemlja že vnaprej določena, poleg tega pa je bila izvedba glasovanja vse prej kot korektno demokratična.
Vsekakor je takrat prišlo do bistvene spremembe v življenju naših ljudi v Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji. Temu mejniku bo v petek, 2. oktobra, posvečen znanstveni posvet, ki ga prirejata Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer ob 15. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
V uvodnem delu posveta bodo imeli kratke referate Aleš Maver (Usodnost plebiscitov v slovenski zgodovini), Ines Beguš (Upravna in sodna ureditev Nadiških dolin v času Beneške republike) in Peter Černic (Zgodovinski okvir združevanja Kraljevine Italije in položaj Benečije).
V drugem delu bodo o izvedbi in posledicah plebiscita spregovorili Jure Banchig (Izvedba plebiscita v Beneški Sloveniji), Egon Pelikan (Prepoved rabe slovenščine v cerkvah v Benečiji leta 1933 in videmski nadškof Giuseppe Nogara), Renato Podbersič (Beneška Slovenija v očeh partizanskega in protirevolucionarnega tabora) in Erika Jazbar (Razumeti Beneško Slovenijo).
Udeležence bodo na začetku pozdravili državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj in direktor Študijskega centra za narodno spravo Tomaž Ivešić.
