“Arhivsko gradivo je kulturni spomenik”

Nova Gorica / Odprtje in blagoslov enote Škofijskega arhiva

Od 19. oktobra je v prostorih župnišča novogoriške konkatedrale, župnije Kristusa Odrešenika, odprta enota Škofijskega arhiva. Uradno ga je predal namenu in blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak.

Na okrogli mizi v župnijski dvorani, ki ga je soorganiziral Zavod 1539, s pesmijo pa popestril župnijski pevski zbor, je Jernej Vidmar uvodoma povedal, da je to “velik dan, ker so tudi arhivi sredstvo za utrjevanje identitete naroda in nekega prostora. Tega se zavedajo vsi kulturno-politični akterji Evrope in sveta”, zaradi česar obstaja tudi mednarodni dan arhivov (9. junij). Na italijanski strani meje na Goriškem ima Cerkev nadškofijski, semeniški in druge arhive, obstajajo tudi državi, pokrajinski idr. V Novi Gorici opravlja pomembno funkcijo pokrajinski arhiv. Z novim arhivom bo konkatedrala postala bolj prepoznavna tudi v bolj enakopravnem dialogu s sosedi iz Italije, sploh v luči EPK2025. “Koper je namreč blizu, a tudi daleč.” Za pomembni projekt so zaslužni škof Bizjak, škofijski vikar za EPK Bogdan Vidmar, Silvester Gaberšček in dekan župnije Nova Gorica Lojze Kržišnik. Ureditev prostorov je financirala sama župnija. G. Kržišnik, ki ima “veliko spoštovanje do starih župnijskih dokumentov”, je doslej v vseh župnijah, kjer je deloval, primerno skrbel zanje. “Začutil sem utrip dogajanja svojih predhodnikov.” Videl pa je, da arhivi niso bili vedno dovolj zaščiteni in urejeni. Nimajo vsi dokumenti enake vrednosti, vendar “je vsak dokument kamenček v mozaiku”: skupaj predstavljajo “zgodbo župnije, kraja”. Novo pridobitev je župnik spodbujal tudi zato, ker je prepričan, da potrebuje škofijski arhiv tudi Nova Gorica, za severni del škofije. Pripravili so primeren, temen in suh prostor za depo s 300 kv. metri polic za tri tisoč arhivskih škatel, urejanje pa bo v knjižnici v prvem nadstropju. “Z arhivom dodajamo Novi Gorici in tudi konkatedrali neki večji pomen. Nova Gorica je geografsko središče naše škofije in prej ali slej bo prišlo do prenosa sedeža škofije Koper v Novo Gorico. Prenosi so se v zgodovini dogajali in se bodo tudi v prihodnje.” To bo samo “koristno za pastoralno delovanje naše škofije”. Kržišnik je izrazil željo, “da bi se delo arhiviranja čim prej začelo, da se bo rešilo čim več arhivskega gradiva, da bo to na razpolago tistim, ki ga znajo ceniti”.

Kot prvi izmed štirih gostov oz. strokovnjakov s področja arhivistike je nato stopil pred mikrofon Silvester Gaberšček, nekdanji sekretar na Ministrstvu za kulturo. Povedal je, da je Slovenija ustanovila državni arhiv leta 1945, poleg tega je v javni mreži še šest arhivov (Pokrajinski arhiv v Mariboru, ki ima še dve izpostavi, Zgodovinski arhiv na Ptuju, ki pokriva 19 občin, Zgodovinski arhiv v Celju, ki pokriva 14 enot, Ljubljanski zgodovinski arhiv, ki pokriva 20 upravnih enot, Pokrajinski arhiv v Kopru, ki pokriva šest upravnih enot, in Pokrajinski arhiv Nova Gorica, ki pokriva 11 občin). K javni mreži sodijo še trije škofijski arhivi (v Ljubljani, Mariboru in Kopru), ki jih deloma financira država, in arhiv Univerze v Ljubljani. Poleg tega je seveda tudi veliko arhivov v zasebni lasti, izredno dragoceno, tudi neobdelano, gradivo ima še marsikatera slovenska župnija ali samostan. Z novogoriško pridobitvijo je dobila vsa Severna Primorska pomembo institucijo, je poudaril Gaberšček. Najprej bo potrebno gradivo zbrati, nato usposobiti osebje, počakati, da delo steče, pa tudi potrkati na državna vrata, iztržiti kakšno dodatno delovno mesto; in seveda postati partner arhivov na italijanski strani, sa je goriški prostor zelo pomemben tudi zaradi obmejne lege, je še dejal gost, ker je krščanstvo tu prisotno že skoraj od prvih stoletij. “Če je spomin nekega naroda, neke pokrajine, neke dežele arhiv, je prišla ura, da se tega lotimo s skupnimi močmi.” Direktorica Pokrajinskega arhiva Nova Gorica Tanja Martelanc je na osnovi zakonodaje poudarila, da ima arhivsko gradivo trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo. “Arhivsko gradivo je kulturni spomenik” in arhiv katoliške Cerkve ni zanimiv samo za pripadnike te skupnosti, saj je “bogat zgodovinski vir” na različnih področjih, ki ga moramo varovati in ohranjati za zanamce, saj “pričuje o preteklosti slovenskega naroda”. V PONG so “zelo veseli in počaščeni, da se danes, v naši bližini, odpirajo vrata sestrske arhivske organizacije, s katero se nadejamo plodnega sodelovanja”. Škof Bizjak, ki je nato svečano blagoslovil arhiv, je prebral glavna navodila in predpise iz zakonika cerkvenega prava, ki škofom in župnikom priporočajo, kako naj skrbno čuvajo arhive. Glavni razlog za odprtje nove enote je to, da bi bilo gradivo dostopno ljudem, je še dejal.

Preden so si navzoči ogledali arhivske prostore, je g. Luka Tul, arhivar Škofije Koper, povedal, da bo skupno s sodelavko bdel in delal, da bi vse steklo, kot mora. V veliko pomoč je dragocen popis župnijskih arhivov, ki ga je sestavil g. Franc Kralj. To je potrebno zdaj preveriti od župnije do župnije in gradivo, skladno s prepisi, prevzeti in ga prenesti v nove prostore. Še prej bodo projekt predstavili na dekanijskih konferencah. Prednost bodo dali gradivu, ki se hrani v neustreznih pogojih. To bo “kartuzijansko delo, počasno in natančno”. Nato bodo gradivo po potrebi uredili. Vprašanje kadra je še odprto. Ko bo gradivo strokovno obdelano, bo naposled lahko dostopno zainteresirani javnosti. Vse to je poslanstvo arhiva, “Bog daj, da bi bili ne samo vredni poslanstva, ampak da bi ga tudi tako opravili, kot Bog hoče!”