Afera naj ne bi upočasnila sprejemanja reform
V Sloveniji je primer Zorana Jankovića, ljubljanskega župana, predsednika stranke Pozitivna Slovenija in velikega podpornika predsednika države dr. Danila Türka v njegovi kampanji za ponovno izvolitev na najvišjo funkcijo v Sloveniji, vznemiril in razburkal vso politično srenjo. V dobro pripravljeni in med pristojnimi organi usklajeni akciji so kriminalisti in policisti Zorana Jankovića, njegova sinova in njihove poslovne partnerje 27. septembra zasliševali o sumih kaznivih dejanj s področja gospodarstva in korupcije. Njihova domnevno kazniva dejanja naj bi segala od Ljubljane do Hrvaške, pa dalje do tako imenovanih davčnih oaz na Cipru. Do kaznivih dejanj naj bi prišlo tudi pri gradnji razvpitega športnega in trgovskega centra Stožice, o čemer zdaj zahteva pojasnila tudi Evropska komisija. Nezakoniti denarni tokovi, ki naj bi jih osumljenci uvedli in uporabljali, so bili domnevno vredni več deset milijonov evrov, osumljenci pa bi bili v primeru dokazane krivde lahko obsojeni na po osem let zapora.
Bolj kot kriminalistični vidik tega primera je morda pomemben politični vidik in učinek celotnega dogajanja. Zoran Janković je doslej veljal za nedotakljivo in avtoritarno osebo, kar je kot ljubljanski župan in predsednik največje parlamentarne stranke Pozitivne Slovenije tudi dokazoval. Bil je v dobrih odnosih z nekdanjo notranjo ministrico Katarino Kresal, zaradi česar so po mnenju poznavalcev preiskavo o njegovih domnevno kaznivih dejanjih odlagali in pisne dokumente “pozabljali” v predalih. To se je dogajalo v postojnski policijski upravi.
Stranka Pozitivna Slovenija svojemu predsedniku ostaja lojalna in mu zaupa, Zoran Janković se še zmeraj vidi na položaju predsednika slovenske vlade. V stranki pa vendarle obljubljajo, da bodo njihovi poslanci kljub obravnavani aferi tudi v prihodnje podpirali in sodelovali pri sprejemanju reform in drugih protikriznih ukrepov v parlamentu. Nekateri v stranki in na območju politične levice pa kljub vsemu namigujejo, da je bila uvedba preiskave zoper Zorana Jankoviča in njegove politično motivirana. Naročil naj bi jo – Janez Janša. Sedanji premier, ki se je prejšnji teden udeležil rednega letnega zasedanja Glavne skupščine Združenih narodov v New Yorku in na njem tudi govoril, je vsakršna namigovanja odločno zavrnil. Dejal je, da preiskave o Zoranu Jankoviću, njegovih sinovih Damjanu in Juretu in drugih osumljencih vodi policija, “ki ukrepa samostojno in v skladu s svojimi pristojnostmi. Zato njenega dela ne morem in ne bom komentiral”. Zdaj je sicer tako, da ima Zoran Janković težave, ker je v predkazenskem postopku, pravni položaj Janeza Janše pa je težji. On je namreč obtožen v zadevi Patria.
Kako pa bi burna dogajanja v Sloveniji, najbolj v ospredju je primer Zorana Jankovića in njegovih, lahko vplivala na bližnje volitve predsednika države? Najbolj glasen je bil spet Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Na zasedanju glavnega odbora te zveze je politiko in javnost vzburil z izjavo, “da prihodnje volitve ne bodo normalne volitve, ampak bodo plebiscit. Edino plebiscit lahko zaustavi nevarni tok, ki se kaže v slovenski politiki. Levica je tudi nosilec moralnih vrednot, ki so bile potrjene v narodnoosvobodilnem boju. In za te vrednote gre”.
Kandidat za predsednika države Borut Pahor je ob izjavah Janeza Stanovnika zgrožen in meni, da besede o predsedniških volitvah kot plebiscitu zoper Janeza Janšo pomenijo ustvarjanje dodatnega razdora med Slovenci. Po Pahorjevem mnenju “si bomo skopali še večjo jamo, iz katere se bomo še težje izvlekli”. Predsednik slovenske zveze borcev je svoj odnos do Janeza Janše in do Zorana Jankovića sicer že večkrat pojasnil. Preteklega 23. januarja je, denimo, rekel naslednje: “Ponuja se nam izkušeni kapitan Zoran Janković, ne pa Janez Janša. On Slovenijo deli”. Glavni urednik neke revije v Ljubljani je te dni zapisal, da omenjena izjava Janeza Stanovnika pomeni epicenter, to je žarišče slovenske politične blaznosti. Predsednik borcev namreč ni povedal, da tudi Zoran Janković Slovenijo deli. Kot je že navada, se medtem nadaljujejo smešenja, žalitve in tudi grožnje s smrtjo sedanjega predsednika vlade. Takih primerov, uperjenih zoper Janeza Janšo, je zelo veliko, reakcij in kritik nanje pa malo. Na pogromaštvo proti premierju je nekajkrat opozoril tudi moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Zadnji primer smešenja in žalitve je iz tednika 7D, ki ga izdaja mariborski časnik Večer. Janeza Janšo je prikazal v grozljivi podobi neandertalca, ki živi v jami. Omenjena vrsta človečnjakov je živela pred okoli 150 tisoč leti. S strašljivim likom Janeza Janše so avtorji poskušali prepričati javnost, da premier pri razdeljevanju sredstev iz proračuna ne razume našega časa in človekovih potreb v sodobni civilizaciji. Glede Janeza Janše zapišimo, da so zagotovo ljudje iz sveta politike in drugih okolij, ki ga zelo sovražijo. Res pa je tudi, da ga ima veliko število Slovencev za svojega karizmatičnega predstavnika.
V obilju dogodkov, ki so v preteklih dneh zaznamovali Slovenijo in njene prebivalce, sta bila zelo pomembna tudi t. i. rodoljubna dneva oganizacije Tigr. Potekala sta 28. in 29. septembra v počastitev 85-letnice ustanovitve omenjene domoljubne, narodnoobrambne in protifašistične organizacije ter 100-letnice rojstva Ferda Kravanje-Petra Skalarja. Ta je bil narodni junak, ki se je srčno zavzemal tudi za samostojno slovensko državo. Bil je v skupini tigrovcev, ki so se 13. maja 1941 na Mali Gori pri Ribnici na Dolenjskem prvi z orožjem spopadli z italijanskimi okupatorji v zasedeni Sloveniji. Padel je v sumljivih okoliščinah 10. oktobra leta 1944 pri zaselku Paljevo na Banjški planoti. Mnogo je domnev oziroma trditev, tako piše tudi dr. Tatjana Rejec v svoji knjigi z naslovom Partija in tigrovci, da ga je umoril VOS iz partizanskih vrst. Zapisala je “Kravanjev uboj spada med tiste preštevilne in nepotrebne smrti slovenskih domoljubov, katere je Komunistična partija v javnosti naprtila 'okupatorjem in njihovim sodelavcem'”.
Častni pokrovitelj rodoljubnih dnevov organizacije Tigr in slavnostni govornik na sklepni prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu je bil predsednik Slovenije dr. Danilo Türk. Priznanja zaslužnim članom in sodelavcem pa je izročil predsednik društva Tigr, Marjan Bevk.
Marijan Drobež
