Na Goriškem caminu vse več pohodnikov, pešpot med Oglejem in Sveto Goro bo še nadgrajena

Za Goriški camino, novo pešpot v čezmejnem prostoru, se zanima vse več ljudi. Čeprav je bil z oznakami Salomonovega vozla na terenu označen šele konec lanskega junija, število tistih, ki so ga že prehodili, iz dneva v dan narašča. Trenutno prevladujejo posamezniki, pari in skupinice iz Slovenije, a tudi ljubitelji pohodništva z italijanske strani meje ne zaostajajo veliko. Tudi med njimi je precej takih, ki so 82 kilometrov dolgo pot med Oglejem in Sveto Goro že prekorakali v treh, štirih ali petih dneh. Prehodilo ga je tudi že nekaj Hrvatov. Z vse daljšimi in toplejšimi dnevi pa pričakujemo tudi pohodnike iz drugih držav, ki so že izkazali interes zanj.

Odzivi so večinoma zelo pozitivni. Romarji so nad potjo in tem, kar vidijo, srečajo in občutijo na in ob njej, navdušeni. Nekateri sicer pojamrajo, da bi lahko bil Goriški camino bolje označen, kar drži. Snovalci poti to kritiko sprejemamo. Ko smo šli konec junija na študijsko turo, da pot vsaj za prvo silo “markiramo”, je na nekaterih točkah preprosto ni bilo mogoče označiti, ker ponekod, na križiščih v naravi …, ni bilo primernega stebrička, kamor bi lahko nalepili oznako s Salomonovim vozlom, oziroma kamna ali zidu, kamor bi znak nasprejali. To nas še čaka.

Čezmejni Interregov projekt Walk2Spirit, v okviru katerega Goriški camino nastaja, predvideva tudi označevalne table in nekaj večjih informativnih tabel ob poti. Za to pa so potrebna dovoljenja lokalnih oblasti in postopki njihovega pridobivanja so v teku. Nekateri pohodniki tudi nad pomanjkljivo označenostjo nimajo pripomb, tistim, ki se pridušajo, da bi lahko bilo oznak več, in začnejo razlagati, kje so jih pogrešali, pa pozorno prisluhnemo, saj so konstruktivne kritike vedno dobrodošle, potem pa vendarle pojasnimo, da je Goriški camino dojenček med camini, ki potrebuje še veliko podpore in pomoči, da bo nekoč zrasel in postal tako dobro označen kot tisti s precej daljšo tradicijo.

Med prvimi samostojnimi pohodniki, ki jih je Goriški camino “poklical” že lani, so bili taki, ki imajo za sabo že veliko prehojenih daljinskih poti. Nekakšni pionirji, ki jih je na novo pešpot privabila radovednost oziroma pohodniška strast in želja že prehojenim potem dodati še eno. Pripombe in predlogi teh pionirjev z obilico izkušenj so za snovalce poti tudi zelo koristni. Ti prvopristopniki, ki so prišli v nekakšno izvidnico – med njimi so bili tudi avtorji knjig o daljinskih poteh, planinski vodniki in ljudje, ki o svojih poteh predavajo –, imajo veliko sledilcev.

Z njihovo pomočjo se je glas o novi pešpoti hitro širil. Tako so začeli pred kratkim, ko so bili vremenski pogoji za hojo naravnost fantastični, po Goriškem caminu hoditi tudi že ljudje, ki s pohodništvom nimajo veliko izkušenj in Goriški camino dojemajo in sprejemajo kot vrata v svet večdnevnega pohodništva. In sreča in veselje na obrazih teh ljudi, kot seveda tudi na obrazih prekaljenih pohodnikov, ko pridejo na Sveto Goro, je največje darilo in potrditev snovalcem poti, da so zasnovali nekaj zanimivega. In z vsakim romarjem, ki prehodi Goriški camino, se njegova trasa globlje utrdi v podlago tega našega lepega čezmejnega prostora.

V okviru projekta smo poskrbeli tudi za sledi gpx, ki jih je mogoče uvoziti s spletne strani Goriškega camina na pametne telefone in kažejo natančen potek poti. Zelo koristne so predvsem tam, kjer je označenost na terenu iz že navedenih razlogov pomanjkljiva. Poskrbeli smo tudi za romarske potne liste in žige, ki so na voljo na dvanajstih lokacijah med potjo. Najbolj sveža pridobitev Goriškega camina je Testimonium oziroma potrdilo o prehojeni poti, ki ga, podobno kot na vseh caminih, prejmejo tisti, ki dokažejo, da so prehodili večji del poti.

Da je zanimanje za novo pešpot na Goriškem izredno, je dokazala tudi razprodana dvorana novogoriškega Kulturnega doma, kjer je v okviru cikla Potohodci pred kratkim potekala predstavitev Goriškega camina. Pa tudi dober obisk v Centru Mir in dobro na Sveti Gori, kjer je prenočilo že veliko romarjev in kjer so se začela po prehojeni poti med njimi že spletati nova poznanstva in prijateljstva.

Čeprav snovalci poti predlagamo štiri etape, je večina pohodnikov Goriški camino do zdaj zmogla v treh dneh – kar je glede na karakteristike izkušenih pohodnikov razumljivo, zelo zanimivo pa je, kako različni so pristopi k hoji. Vsak, ki se odpravi na pot, poskrbi za nekoliko drugačen Goriški camino – glede prenočišč, trase, prihoda na začetek poti, odhoda s Svete Gore … –, kar dela pot samo še bolj živo in zanimivo, njene snovalce pa spodbuja, da enako zavzeto kot do zdaj nadaljujejo z izvajanjem projekta, s skrbjo za pot in njeno nadgradnjo z vso potrebno infrastrukturo in storitvami ob njej.