Zgled za vse nas: ob 80-letnici mučeniške smrti duhovnika minorita p. Placida Corteseja

Ob 80-letnici mučeniške smrti duhovnika minorita p. Placida Corteseja (Cres, 1907 – Trst, 1944) je bila v torek, 8. oktobra, v cerkvi sv. Frančiška v Trstu slovesna sveta maša, ki jo je daroval tržaški škof Henrik Trevisi. Ob njem so bili generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos, tržaški škofov vikar za Slovence Anton Bedenčič, vicepostulator iz Padove p. Giorgio Laggioni in drugi duhovniki. V latinščini, slovenščini in italijanščini je pela priložnostna moška skupina pod vodstvom prof. Bogdana Kralja, ki so jo sestavljali Igor Košuta, Marko Tavčar, Vinko Skerlavaj, Ivan Žerjal, Tomaž Simčič in Borut Brecelj.

Pred drugo svetovno vojno je bil p. Cortese priljubljen spovednik in urednik revije Messaggero di Sant’Antonio. Čas vojnega nasilja in sovraštva pa ga je potisnil tudi na druga zaslužna področja delovanja, predvsem zaradi ljubezni do bližnjega in čuta pravičnosti. Tako je pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v fašističnem taborišču Chiesanuova v padovanskem predmestju in v drugih taboriščih, po zlomu Italije septembra 1943 pa številnim civilnim in vojaškim internirancem na begu, Judom, slovenskim, italijanskim in češkim preganjancem ter članom odporništva. To neprecenljivo pomoč je plačal z življenjem, saj je bil 8. oktobra 1944 v Padovi aretiran in prepeljan v Trst, kjer je novembra istega leta izdihnil v gestapovskem “bunkerju” na Oberdankovem trgu. Kljub mučenju ni nikogar izdal. Maša je sodila v tridnevno romanje v Trst in na Cres, ki ga je priredila Italijanska minoritska provinca sv. Antona Padovanskega v sodelovanju s provincialno vicepostulaturo ter slovensko in hrvaško minoritsko provinco. O romanju poročamo v drugem članku (klikni in preberi). Med prisotnimi je bilo tudi več slovenskih vernikov, z molitvijo za mučenca p. Placida Corteseja pa je bila povezana prošnja, da bi bil kmalu prištet med blažene.

Ob začetku je domači župnik p. Gabriele Maragno pozdravil prisotne in se zahvalil škofu za prisotnost ob tej pomembni slovesni maši v spomin junaškega brata, ki je sledil Kristusovim stopinjam, služil šibkejšim in potrebnim. Svoja dejanja in svojo tišino, s katero je rešil življenja mnogih, je nato plačal z mučeniško smrtjo. “S to mašo se zahvaljujemo Bogu, da je med nas pripeljal tako osebnost, kot je bil p. Cortese, zgled za vse nas.” V svoji homiliji je škof Trevisi z veseljem pozdravil prizadevanja za spomin na tega zaslužnega duhovnika, ki je vzel nase breme tolikšnih skrbi in težav sočloveka. Ob tem pa je spomnil prisotne, da je v času druge svetovne vojne umrlo veliko število duhovnikov, toliko kot nikoli prej v zgodovini italijanske Cerkve. Izgubili so življenje na bojnih poljih, med bombardiranjem mest in vasi, bili so ustreljeni in umrli mučeniške smrti tako kot p. Cortese. Teh se spominjamo in jih častimo, ni pa vedno tako, saj občasno žal tudi beremo in slišimo (tudi od drugih duhovnikov), da bi morali biti pri tem bolj previdni ipd. Škof je spomnil še na duhovniško poslanstvo in kako so ga ti junaški duhovniki v celoti izpopolnjevali, zato je prav, da se jih spominjamo in vedno znova izpostavljamo pomen njihovih dejanj. Časi se spreminjajo, je dejal, prinašajo druga imena, a grozote se ponavljajo in tudi duhovniki novega časa so in bodo poklicani, da se opredelijo, ukrepajo ali pa ostanejo brezbrižni.