Čas in Jonovo sporočilo

Rad se zaustavim v oglejski baziliki in občudujem tla glavne ladje, ki so v mozaiku prepletena z morskimi motivi. Ti motivi me spominjajo na Jonovo knjigo v Stari zavezi. Velikokrat jo prebiram, predvsem zaradi prefinjene ironije, pa tudi humorja, ki ga Gospod na enkraten način podarja izvoljenemu ljudstvu.

Kaj je hotel Jezus povedati, ko se je skliceval na Jonovo zgodbo? Mogoče to: Ljudem, kot opisuje zgodba o Jonu, ni bilo dano drugo znamenje kot znamenje preroka Jona. Izraelci naj se ne ozirajo na izredna zunanja znamenja ali dokaze, ampak naj se raje oklenejo Kristusa in tega, kar On uči. Knjiga preroka Jona pa ima nenavadno sporočilo: “Ninivljani so se spreobrnili in Gospod jih je uslišal in mesta ni uničil.” (Jon 4,1-11.)

Mimogrede sem se zapletel v neprijetno razmišljanje, in to prav ob Jonu: “Koliko sredstev ima danes človeštvo, za svoje hitro, popolno in dokončno samouničenje?” Iz zgodovine vemo, da je bilo veliko sovražno prežetih ideologij, ki so se množično odzivale na rasne, ideološke, nacionalne in druge mržnje, pa vseeno človeštvo še vedno obstaja …  Kljub vsemu temu, ali prav zato, ostane vera preprostega vernika, ko razmišlja, da svet drži skupaj določeno število skritih oseb, ki se Božjemu pozivu spreobrnjenja niso posmehovali. Prav na teh skritih osebah temelji prihodnost našega sveta! Veliko jih je bilo in verjetno še bodo grožnje o našem samouničenju. Do sedaj se kljub raznim grožnjam ni zgodilo še nič, to je res – ampak ali tokrat verjamemo v Jonovo znamenje?

V Jonovem znamenju ima vidno vlogo vera. Vera je človekov zaveznik proti zlu in nasilju zlasti tedaj, ko iz vere kipi upanje. Upanje je dar, ki ga je Bog dal stvarstvu ob stvarjenju, to je sposobnost, da človek zaznava resničnost, ki je podobna pogledu skozi odprto okno na morski horizont. Če se še enkrat zazremo v srca Ninivljanov, vidimo, da se je v globini njihovih src dogodila sprememba, zato je Gospod to mesto pustil na površju zemlje! Tako postaja naše upanje, ob Jonovem sporočilu, ključ tudi nam.