Vijolična noč v ligi prvakov
Maribor – drugo poglavje. Pred dvema tednoma smo v teh stolpcih obdelali pravljico štajerskega nogometnega kluba, ki se je prebil v fazo po skupinah Lige prvakov, tokrat pa še reportaža iz mesta ob Dravi, kjer se je v sredo, 17. septembra, ta fascinantna avantura tudi pričela. V prvem krogu skupine G najprestižnejšega evropskega klubskega pokala so varovanci trenerja Anteta Šimundže sprejeli v goste lizbonski Sporting, po škotskem Celticu iz Glasgowa še enega pomembnega nasprotnika mednarodnega formata. Razprodan Ljudski vrt, vse v vijoličastem, pač v barvah mariborskega društva. Že tri ure pred tekmo v zraku pozitivna napetost, polno ljudi pred kavarnami, pa ne neki razgreti ultrasi – za kakršne zloglasne viole veljajo –, ampak preprosto vse mesto, parčki, družine, otroci, upokojenci.
Kot se večkrat zgodi ob teh magičnih priložnostih, je tudi razplet na igrišču nekako sanjski. O portugalskem tekmecu, pri katerem se je svojčas kalil Cristiano Ronaldo, je treba vedeti, da je zadnja leta druga ekipa v domovini po mestnem tekmecu Benfici in pred uglednim Portom. Dobra tekma, živahna, napeta, dopadljiva, mnogo strelov na oba gola. V prvem polčasu prečka gostujočega napadalca Carrilla in vratnica domačega branilca Rajčeviča. In predvsem cela vrsta, v celi tekmi morda več kot deset, odločilnih posegov vratarja slovenskih prvakov Jasmina Handanoviča (bratranca bolj znanega Samirja, nekoč Udinesejevega in danes Interjevega čuvaja mreže). Deset minut pred koncem dvoboja šok za mariborski stadion – vodstvo gostov po preblisku odličnega Nanija, do lani člana Manchester Uniteda in v bistvu edinega pravega vrhunskega zvezdnika obeh postav. Toda igre še ni konec, v polje vstopi komaj 18-letni Luka Zahovič, sin legendarnega Zlatka, najboljšega slovenskega nogometaša vseh časov in danes športnega vodje Maribora. V sodnikovem dodatku groba napaka obrambe Sportinga in omenjeni Zahovič, ki v domačem prvenstvu že vztrajno trese mreže, z glavo ukani vratarja portugalske reprezentance Ruia Patricia. Prav Luka, ki se je leta 1995 rodil na Portugalskem, ko je tam oče služil kruh. Apoteoza v Ljudskem vrtu, konec srečanja in naenkrat mariborski palčki (kot je sebe in soigralce po tekmi označil koprski branilec vijoličastih Mitja Viler) delijo začasno vodilno mesto v skupini z ostalimi tremi nasprotniki. 1:1 sta v prvem krogu na Angleškem namreč igrala tudi izvrstna Chelsea (gol nekega Fabregasa) in Schalke (izenačenje gospoda Huntelaara). In pravljica se bo nadaljevala 5. novembra, ko si bo v Mariboru mogoče v živo ogledati Mourinha, Drogbaja, Diega Costo, Terryja, Hazarda in tovarišijo. Še prej pa bodo – naslednji teden – viole na delu v nemškem Gelsenkirchnu v brlogu Boatenga, Farfana, Hoewedesa in drugih.
Da se povrnemo k zgodovinski mariborski šampionski noči, ostane v spominu poročevalca še nič koliko utrinkov. Skupinica miroljubnih portugalskih veseljakov, ki so športno bodrili svoje junake, sprehod po vlažnem bregu spokojne reke Drave, intervjuji s protagonisti, ki so 15 minut po koncu napora po strogem Uefinem protokolu že v večerni obleki. Poglavje zase je tudi spektakel Lige prvakov s sistemom kamer, medijskim središčem, varnostjo in celo šotorom z diskom (Champions Club) s house glasbo samo za povabljene izbrance.
HC
