Blesteč epilog s svojevrstno, v absurd odeto detektivko
Mrzlo, v sivi deževni pajčolan in na višjih legah v snežni plašč ovito nedeljsko popoldne, 24. februarja 2013, na sam godovni dan sv. Matija, ki “led razbija, če ga ni, ga pa naredi”, je v mavrične barvne nenavadnega absurda obarvala Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, ki je v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž pod zrelo, pretehtano režijsko roko Franka Žerjala in iskrečo se domiselnostjo mlade režijske asistentke Jasmin Kovic uprizoril svojevrstno kriminalko Achilleja Campanileja Umor v vili Roung. Premiero, pravzaprav krstno uprizoritev v slovenskem prostoru je igra doživela v prevodu Marinke Počkaj prav na odru Sedejevega doma v Števerjanu 3. februarja letos, kar je gotovo v čast in ponos števerjanskim igralcem, ki vidno zorijo v gledališki ustvarjalnosti. Odločiti se za uprizoritev tovrstnega dela je resnično zahteven in drzen podvig, ki je števerjanskim igralcem, željnim odrskih novosti, odlično uspel. Predstava je bila zelo dobro sprejeta pri domači publiki in gostih. Pohvalno se je o njej izrazil tudi selektor medobmočnega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin severne Primorske Gorazd Jakomini, član SNG Nova Gorica. Z blestečo, izvirno izvedbo te igre, prepredene s paradoksom in sijajno verbalno igro absurda, v katerem je bil Campanile nenadkriljiv mojster, ter s po želji ustvarjalcev vanjo vpletenimi songi oz. predelanimi znanimi pesmimi iz tridesetih let prejšnjega stoletja – skladbe je po izvirniku prepisal Patrick Quaggiato, posrečeno in sočno so jih prevedli Janez Beličič, Jasmin Kovic, Jan Leopoli, Franko Žerjal -, se je končal niz veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, ki sta ga petnajsto leto pripravila Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete. Gledalci so zelo dobro zasedli dvorano in iskreno navdušenje nad odlično izvedbo igre, razgibane s plesnimi koraki koreografinje Monike Zajšek, z elegantno izbranimi kostumi (Snežica Černic) in z všečno asketsko, a zelo učinkovito scensko podobo (Jasmin Kovic) – v ozadju se v levo in desno na posebni jekleni strukturi, oblečeni v belo blago, iznajdljivo vozi Didaskalija s pomočjo šepetalke Katje Dorni – izkazali z aplavzi na odprti sceni in z bučnim, dolgotrajnim skandiranim ploskanjem ob koncu predstave. Vidno zadovoljni so odhajali iz dvorane in marsikdo si je popeval melodijo zadnjega songa, ki se kar hitro in neopazno vtisne v spomin. Režiserju Žerjalu in asistentki Kovičevi, štirinajstim nastopajočim igralcem (Marinka Černic, Tadej Lukman, Branko Terčič, Lucrezia Bogaro, Sara Miklus, Zvonko Simčič, Martin Komjanc, Nikolaj Pintar, Matej Pintar, Simon Komjanc, Sara Soban, Ilaria Bergnach, Nikol Dorni, Kazimir Černic) in vsem zakulisnim mojstrom z Janom Leopolijem na čelu želimo, da bi to nenavadno črno komedijo z nadihom kriminalke in z žarečim kabaretnim zvenom ponesli še na marsikateri oder in še mnogim gledalcem s čistim, discipliniranim, slikovitim izvajanjem svojevrstnega dela darovali še veliko umetniškega užitka.
IK
