Študijski dnevi Draga 2026: kako ohraniti človeškost v času umetne inteligence

Pogovor z Jakobom Tulom o vsebini in programu letošnje Drage

Društvo slovenskih izobražencev bo od 11. do 13. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah priredilo 61. Študijske dneve Draga. Na letošnji Dragi se obetajo posebno aktualne teme, kot so nove tehnologije in umetna inteligenca, ob tem pa povezovanje Slovencev po svetu in nove generacije ter demokracija in krščanstvo, ki sta na študijskih dnevih stalnici. Obenem Draga še naprej odpira prostor mladim, ki se bodo letos soočali s temo medčloveških stikov v času umetne inteligence.

O letošnjem programu in poslanstvu Drage smo se pogovorili s predsednikom Društva slovenskih izobražencev (DSI) Martinom Brecljem (klikni in preberi) in predsednikom društva Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) Jakobom Tulom.

Petkov program poteka pod geslom “V času UI ne pozabimo na medčloveške stike!” in naslovom DRAGAlgoritmi. Zakaj ste se mladi organizatorji odločili prav za to temo in kje danes najbolj čutite vpliv algoritmov?

Draga mladih nima le vloge enkratnega dogodka. Njena primarna vloga je, da družbo postavi v diskusijo, da si tudi mladi postavimo vprašanja in se naučimo biti kritični do pojavov in okolja, ki nas obkroža. Letos bo govor o algoritmih, natančneje o algoritmih, ki upravljajo, katere vsebine vidimo na spletu in družbenih omrežjih, saj se nam – organizatorjem – zdi, da ti poudarjajo družbeno polarizacijo in individualistični bias.

Eden izmed sloganov letošnjih Študijskih dnevov Draga izhaja iz okrožnice papeža Leona XIV. Magnifica humanitas, ki trdi, da “vrednost tehnologije ni v njej sami, ampak v ciljih, ki jim služi”. Kakšen je tvoj pogled na to misel? Meniš, da dandanes veliko mladih zlorablja tehnologijo in njene pripomočke?

Ne bi govoril le o tem, da tehnologija služi nekemu cilju: cilj je človeška ideja in tehnologija služi človeku. Težko bi torej rekel, da kdo tehnologijo zlorablja, mislim, da je pravilneje trditi, da imajo nekatere osebe napačne cilje. Pri mladih se mi zdi še posebej napačno govoriti o zlorabi, saj to daje občutek namernosti dejanja. Sam sem prepričan, da s(m)o mladi žrtve tehnologije, ki je orodje nekoga drugega z drugačnimi cilji.

Dr. Podjed bo govoril o ravnotežju med digitalnim in analognim ter o misli, da “sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi”. Kako lahko mlada generacija najde pravi odklop in zgradi pristen odnos s sočlovekom namesto z zaslonom?

Na to vprašanje bi moral odgovoriti dr. Podjed, sicer pa bi najraje citiral Miho Kramlija, ki je bil gost lanske Drage mladih, na kateri je, sicer o odvisnostih, povedal tako: mladi naj si življenje napolnimo s prijatelji, dogodki, aktivnostmi in le tako ne bomo čutili potrebe po dodatnih dopolnilih. Mislim, da lahko to velja tudi za sodobne komunikacijske tehnologije. Zdi se mi, da v neki idealni zdravi družbi potrebe po družbenih omrežjih sploh ne bi bilo.

Ob 10.30 bodo potekale delavnice o odnosih med človekom in strojem. Kaj bo osrednji izziv teh delavnic in kaj želite, da mladi skozi praktične primere odkrijejo?

Skozi delavnice si želimo mladim tematiko predstaviti na manj frontalen način in jih “prisiliti” k avtonomnemu razmišljanju. Lahko bi trdili, da so delavnice glavni nosilec programa, medtem ko ima predavanje bolj vlogo dramljenja iz otopelosti. Letos skušamo biti kot Morpheus iz filma Matrix, ki s pravo tableto ponuja možnost, da vidimo resničen svet. Želimo ponuditi možnost vsakemu, da prepozna, kako se pripoved spremeni glede na njegove obstoječe preference in katere posledice ima to na družbo.

Tako prejšnjo kot letošnjo izvedbo prirejate na petek. K sodelovanju ste povabili tudi šole, da bi mladi bolje spoznali Drago in delovanje MOSP-a. Ste morda opazili, da je med mladimi za oboje večje zanimanje tudi med letom?

Žal ne. Priznati moram, da rezultat ni bil tak, kot sem si ga želel, veseli pa me, da je dijakom dogodek ostal v spominu. Ko govorimo o zanimanju za kulturo, vstopimo v novo poglavje, ki bi terjalo pogovor z več strani. Moram pa reči, da MOSP za letošnje leto pripravlja program, s katerim si želimo kulturo mladim približati na način, ki je primeren tretjemu tisočletju. Želim si, da bi bili moji sovrstniki bolj pozorni na to, kaj “vnašajo” vase: če si ne želimo jesti nizkokakovostne hrane, lahko pomislimo tudi, da so za naš razum primerne le kakovostne vsebine.