Vezna nit: živali na kmetiji
V Števerjanu se tudi letos nadaljuje pestro sodelovanje med prvim razredom osnovne šole in vrtcem, zato da se omili prehod v novo stopnjo šolanja in prežene marsikateri strah, ki se poraja v malčkih. Mednje se je na veselje prav vseh ponovno vrnila “babica Majda”, po domače “nona Majda” oz. ljubiteljska igralka Majda Zavadlav, ki že vrsto let navdušuje otroke s svojimi prečudovitimi pravljicami. Tokrat jih je popeljala v svet domačih živali in jim na edinstven, simpatičen in prisrčen način pripovedovala pravljico Prav poseben dan, ki govori o domačih živalih, ki jih srečujemo na kmetijah. Izbor pravljice ni bil naključen. Navezoval se je namreč na letošnji glavni projekt otroškega vrtca Živali na kmetiji, ki predstavlja vezno nit vseh poglavitnih dejavnosti, ki so bile in bodo izvedene v letošnjem šolskem letu.
Ko je bilo pravljice konec, so se poslušalci iskreno zahvalili noni Majdi za njen izvirni nastop. Pred vrnitvijo v vrtec so se ustavili še v vaški knjižnici, ki je v poslopju osnovne šole. Knjižničarka jim je prijazno razkazala njim primerne knjižice in jim pomagala ter svetovala pri izbiri. Kdor je želel, si je namreč lahko izposodil knjigo, ki mu je bila najbolj všeč.
November je bil za števerjanske Kekce prav pester, saj so se v sredo, 21., napotili še do kmetije Štekar in si v živo ogledali vse živalice, o katerih je bil govor v pravljici: gosi, kokoši, raco, psa… Predvsem pa so lahko pobliže spoznali prašičke. Prijazen gospod Štekar, ki je tudi oče male Anje, je razkril otrokom marsikatero zanimivost o teh živalicah. Pozorno so ga poslušali, ko jim je razlagal, da uporabljajo njihove ščetine za izdelavo čopičev. Izvedeli so tudi, da imajo rilec zato, da rijejo po zemlji in si iščejo hrano, da se radi valjajo po blatu, zato da se ohladijo v vročih poletnih dneh ipd. Tudi simpatični prašički so radovedno gledali male obiskovalce in zadovoljno krulili. Prav nič se jih niso bali in otroci so veseli lahko prašičke tudi pobožali.
Začeli so kruliti tudi želodčki naših malčkov in zato so na kmetiji poskrbeli za okusno malico ter goste pogostili s piškoti, čokolado in pijačo. Po skupinski sliki in seveda iskreni zahvali družini Štekar je nastopil čas pozdrava. Otroci se kar niso hoteli posloviti, saj je bil ta utrinek iz kmečkega življenja zanje povsem zanimiv. Toda hočeš nočeš, moraš…, že so korakali proti vrtcu, misleč na polno doživeto dopoldne.
SG
