Krokodil Karli je našel sorodno srce
Kljub muhastemu jesenskemu vremenu se je v ponedeljek, 5. novembra 2012, zbralo v prijetni mladinski sobi Feiglove knjižnice trideset malčkov, ki so navdušeno spremljali pravljično zgodbico. V neskončen pravljični svet, kjer se živali obnašajo kot ljudje, jih je pospremila Martina Šolc; otroci jo dobro poznajo, saj je v lanskem letu kot izkušena pravljičarka izoblikovala celo vrsto pravljičnih srečanj prav v knjižnici. Tokrat pa ni bila sama; Jana Drasič in njena hčerka Tina Jarc sta njeno pripoved spremljali na klaviature, Tina pa tudi na violončelo. Šolčeva je zbrane otroke vprašala, ali poznajo džunglo in katere živali živijo v njej. Drasičeva jih je želela preizkusiti in je naštevala same domače živali, otroci so ji seveda ugovarjali in tako se je spletel pogovor, katere živali živijo na kmetiji, katere pa v džungli. In prav zgodbica o džungli se je začela izrisovati iz Martinine pripovedi. Njen protagonist je bil krokodil Karli, ki je bil zelo žalosten, ker ni imel prijatelja, pa ga je papagaj Ferdi modro poučil, da mora izbranemu prijatelju podariti pesmico ali kako lepo misel, če želi skleniti z njim prijateljstvo. Karli si je res domislil, vsaj zdelo se mu je tako, zelo ljubezniv stavek “Tako rad te imam, da bi te pojedel”. Ojoj, ko so to slišali merjasec Edi, opica Piki in drugi, so vsi po vrsti prestrašeni zbežali. Karli pa je bil še bolj žalosten, dokler ni v vodi zagledal dvoje lepih oči in ostrih zob: bila je krokodilka Klotilda. Bal se je izreči svojo misel, pa ga je Klotilda prehitela z istimi besedami … in vzklila je ljubezen. Pravljična pripoved, ki se je začela z Janino pesmijo o džungli in se spletala ob pesmicah, ki so spremljale nastop vsake nove živali, se je končala s poročno koračnico, kot se spodobi za take “romantične zgodbice”. Otroci so lepo spremljali pravljico, a še bolj so se ob njej zabavali njihovi starši.
IK
Feiglova knjižnica / Tretja Pravljična urica
