Izkoriščanje ljudi zaradi lastnih koristi
Dne 29. oktobra je v prostorih Univerze v Gorici potekal seminar o različnih oblikah izkoriščanja in trgovine z ljudmi. Udeležili so se ga številni predstavniki institucij, ki delajo na področju tujcev in priseljencev, še zlasti s področja sociale, zdravstva, policije, sodstva, kakor tudi nevladne organizacije, med njimi tudi Karitas.
Vsem prisotnim in predavateljem je bilo skupno, da je večina priseljencev in tujcev prepuščena na milost in nemilost različnim skupinam ljudi, ki si na ta način ustvarjajo zaslužek. Če je bila pred leti glavni problem prostitucija, se sedaj pojavljajo nove oblike izkoriščanja ljudi na področju delovnih razmerij, ki mejijo na suženjstvo. Odpiranje meja in pretok delovne sile ima številne pasti, še zlasti je težko razločevati med prostovoljnim in prisiljenim izkoriščanjem delavcev. Potrebno je razločevanje med žrtvami posameznikov in tistimi, ki so v okvire organiziranega kriminala pristopili svobodno. Nezakonito priseljevanje je pravi rezervoar za trgovino z ljudmi. Poznane so večje skupine priseljencev, ki delujejo po svojih predstavnikih, ponekod imajo celo agencije. Prevladujejo skupine iz držav vzhodnega bloka, zlasti Romunije, Albanije, Bolgarije in s Kosova, pa iz Nigerije, Bengalije, Kitajske in od drugod. Tudi tu je potreben razumen pristop, saj lahko gre le za človeka, ki išče v novem okolju novo priložnost, ali pa je ta človek predmet izkoriščanja ali celo del kriminalne združbe.
Področja izkoriščanja so različna: prostitucija se s cest seli v stanovanja in različne masažne salone, tu ne gre več za klasično prostitucijo, marveč za suženjsko razmerje med prostitutkami in njihovimi zvodniki. Poznani so primeri, ko nad njimi izvajajo različne obrede in jih tako ustrahujejo, da so pripravljene na vse. Prav tako so prisotna izkoriščanja na področju dela v delavnicah in na gradbiščih, predvsem med sezonskimi delavci. Na tem področju ima ključni pomen delovni inšpektor, ki mora v vsakem primeru najprej zaščititi delavca, kar pomeni, da mora pristopiti s človeško in ne le z zakonsko občutljivostjo. Zelo je razširjen pojav služabništva, kjer si posredniki vzamejo vlogo delodajalca. Sledijo skupine, ki izmenjujejo otroke, da ti prosijo ali celo kradejo zanje. Specifični pojav je siva ekonomija, ki različnim kriminalnim združbam omogoča trgovanje z ljudmi.
Preiskovanje izkoriščanja in kriminalnih dejanj je, glede na zakonodajo, težavna, zato so različna socialna središča društev in organizacij velika opora policiji in sodstvu. Prav zaradi tega je zmagovita strategija odkrivanja in pomoč žrtvam mrežno sodelovanje. Nevladne organizacije, kot so Karitas in druga društva, so vstopna točka za številna dekleta in delavce, ki v svoji nemoči iščejo najprej človeško pomoč in solidarnost. Šele, ko se ustvari zaupanje, so pripravljeni spregovoriti o nemogočih razmerah, v katerih živijo. To so tako imenovani 'kulturni posredniki', ki žrtvam lahko pomagajo do iskanja pravnega varstva in zaščite.
Ob koncu smo se spraševali, “Ali obstaja možnost zdravljenja teh pojavov ali bomo samo zbirali statistične podatke in ugotavljali, kako se stvari širijo in koliko ljudi postaja novodobnih sužnjev”? Osebno mislim, da smo pri vsem tem pozabili na osnovne moralne zakonitosti, ki vsakemu človeku zagotavljajo dostojanstvo in poštenje. Občečloveški in Božji zakoni jasno kažejo smer zdravljenja teh pojavov. Premalo se sprašujemo o vesti in morali ljudi, ki v tem procesu sodelujejo, in to so nedvomno tudi uporabniki teh storitev.
Jožiča Ličen
Preberi tudi
Kristjani in družba
Kristjani in družba
