Z memorandumom se nadaljuje Pot miru
Pod pokroviteljstvom predsednice RS Nataše Pirc Musar je 30 organizacij iz 11 evropskih držav podpisalo transnacionalni memorandum o sodelovanju pri vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18.
V novogoriškem EPICentru so slovesno sklenili evropski projekt GOV4PeaCe, začrtali pa so mu že nov korak. Projekt Interreg, katerega vodilni partner je Posoški razvojni center, idejni vodja pa Fundacija Poti miru v Posočju, je v 30-mesečnem obdobju usklajeval delo 11 projektnih partnerjev iz šestih držav ter skrbel za vsebinsko in finančno izvedbo projekta, v katerega je bilo vključenih tudi 19 pridruženih strateških partnerjev. Ti so si prizadevali za razvijanje skupnih modelov upravljanja, raziskovanja, izobraževanja in trajnostnega kulturnega turizma na območjih nekdanjih front. Nekoč sovražna bojišča so se preoblikovala v stičišče sprave, medkulturnega dialoga in čezmejnega sodelovanja.
Pomembno idejno in strokovno vlogo pri tem je imela Fundacija Poti miru v Posočju, ki že skoraj tri desetletja skrbi za ohranjanje dediščine soške fronte in njeno povezovanje v širši evropski prostor. Kot idejna vodja projekta je skupaj s PRC, ZRC SAZU, PromoTurismoFVG in drugimi partnerji prispevala k razvoju skupnih pristopov, ki omogočajo nadaljnje evropsko povezovanje dediščine prve svetovne vojne.
Podporo je potrdila predsednica dr. Pirc Musar
“Naj kraji, ki so bili nekoč priča trpljenju, postanejo trajno sporočilo miru in opomin, da mir ni samoumeven, temveč skupna odgovornost, ki jo moramo negovati in ohranjati za prihodnje rodove,” je v svojem pozdravu v EPICentru poudarila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. “Delati za mir je veliko težje kot vzeti v roke orožje in streljati. Prizadevanje za mir mora biti v srcu vsakega izmed nas.” Podprla je prizadevanja za širitev Poti miru ter njeno kandidaturo za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine in pridobitev certifikata Kulturne poti Sveta Evrope.
Od soške fronte do celotne Evrope
Direktorica Fundacije Poti miru v Posočju Maša Klavora se je v svojem nagovoru vrnila k začetkom ideje o povezovanju nekdanjih bojišč. Zgodba se je začela že sredi 70. let na avstrijskem Koroškem z raziskovalcema Gabrielo in Walterjem Schaumannom, ki sta postavila vodilo: “Poti, ki so nas nekdaj delile, naj nas sedaj spravijo skupaj.”
To vizijo je kasneje nadgradil Zdravko Likar (Fundacija Poti miru v Posočju in Kobariški muzej) s pobudo, da se celotna Evropa poveže prek zgodbe prve svetovne vojne. Prelomni korak se je zgodil 21. marca 2015, ko je bila na Trgu Evrope med obema Goricama uradno predstavljena čezmejna Pot miru od Alp do Jadrana, in to ob navzočnosti predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle. Danes ta pot obsega več kot 500 kilometrov ter povezuje več kot 25 muzejev na prostem, vojaška pokopališča, kostnice ter javne in zasebne muzejske zbirke. Pri tem je ključno, da enakovredno ohranja spomin na vse padle vojake, ne glede na to, na kateri strani so se borili.
Memorandum za prihodnost
V sredo, 21. oktobra, so v EPICentru v Novi Gorici partnerji podpisali memorandum, s katerim potrjujejo zavezanost sodelovanju tudi po uradnem zaključku projekta GOV4PeaCE. Povezovanje se iz regije Alp in Jadrana širi na Slovaško, Poljsko, Madžarsko, v Srbijo, Ukrajino ter zahodnoevropska prizorišča v Franciji (Verdun) in Belgiji.
Da je podpis memoranduma predvsem izhodišče za dolgoročno sodelovanje pri vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18, je poudaril tudi Simon Škvor, direktor RRA Posoški razvojni center, vodilnega partnerja projekta: “S podpisom memoranduma o sodelovanju pri vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18 postavljamo temelje za trajno partnerstvo, ki nam bo omogočilo skupno delo tudi po zaključku projekta.”
Deželni odbornik za turizem in gospodarske dejavnosti v Furlaniji – Julijski krajini Sergio Emidio Bini (ki je prenesel pozdrave predsednika Massimiliana Fedrige) je ob priložnosti poudaril: “Gorica in Nova Gorica ter naši državi so se odločile za pot sodelovanja. Meja danes ni več ovira, temveč priložnost za dialog, gospodarsko rast in blaginjo. Kot je dejal italijanski predsednik Mattarella: ne želimo, da bi bila naša preteklost prihodnost naših otrok.”
