Spominski večer na umorjenega duhovnika Filipa Terčelja, ki ga niso zlomila preganjanja

V Doberdobu je prejšnji četrtek potekal spominski večer, ki je bil posvečen narodnemu buditelju, vzgojitelju, pesniku in duhovniku Filipu Terčelju, ki je bil po koncu vojne kruto umorjen.

Srečanje, ki je potekalo v župnijski dvorani, je z izčrpnim predavanjem oblikovala mag. Nadja Ušaj Pregeljc. Spored večera, ki so ga priredili župnija Doberdob, SKD Hrast, Civilna iniciativa TBH Nova Gorica in Društvo katoliških pedagogov Slovenije, je obogatil nastop Cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Martina, ki ga vodi Dario Bertinazzi.

Večer se je pričel s predvajanjem kratkega filma Zvesti krmar, ki ob 80. obletnici smrti govori o duhovnikovem življenju in delu. Terčelj je kar 12 let živel v Gorici. Mlade je vzgajal v duhu krščanskih vrednot: njim je razlagal pomen življenja v znamenju spoštovanja “kruha, srca in skupnosti”. Fašisti so ga preganjali in zapirali, ker je bil narodno zaveden. Svojo rojstno Vipavsko dolino je neizmerno ljubil.

Terčelj se je rodil leta 1892 v Šturjah blizu Ajdovščine. Oče, ki je bil po poklicu vodja hranilnice in podžupan, ga je poslal v Ljubljano na škofijsko klasično gimnazijo. Po študiju bogoslovja je najprej bil duhovnik v Škofji Loki, kjer je po prvi svetovni vojni pomagal mladim pri vključevanju v družbo. Po študiju v Kölnu je v Gorici vodil Alojzijevišče in bil sodelavec škofa Sedeja. Fašistične oblasti so ga odvedle v konfinacijo v Campobasso. Po vrnitvi domov je, ker ni dobil službe, pribežal v Ljubljano, kjer je poučeval na Poljanski gimnaziji. Med drugo svetovno vojno so ga Italijani zaprli. Januarja leta 1946 je bil skupaj z duhovnikom Francem Krašno zahrbtno umorjen v bližini Davče v občini Železniki.

Terčelj je ustvaril veliko literarnih del in pesmi za cerkvene pesmarice. Pisal je dramske igre, o pomenu ohranjanja lepih slovenskih navad in o tem, kako naj se kristjani organizirajo in delujejo v družbi. Objavil je veliko verskovzgojnih in socialnovzgojnih člankov. Vrsto let je bil urednik glasila goriških prosvetnih društev Naš čolnič in je sedel v odboru Goriške Mohorjeve družbe. Rad je objavljal besedila o življenju ljudi na vasi in v mestih.

O resnih stvareh je znal pisati tudi na hudomušen način. Menil je, da ima vsak človek s svojim življenjem neki namen. Izpostavljal je, da ljudje rabijo “dobrega krmarja” še predvsem za prebroditev življenjskih težav in viharjev.

Pri Goriški Mohorjevi družbi so v letih 1929–1933 izšle tri Terčeljeve pesmarice. Marija je bila za vipavskega duhovnika “zelo pomemben lik”, je obrazložila predavateljica in spomnila, da se je leta 2010 začel postopek za Terčeljevo beatifikacijo. V njegovi rojstni vasi so postavili spomenik, ki predstavlja poklon vsem duhovnikom, ki so trpeli pod fašizmom. Ušajeva je v Doberdobu tudi prikazala originalne izvode raznih Terčeljevih pesmaric in revij, pri katerih je sodeloval. 

Predavanje se je sklenilo z zanimivim pričevanjem doberdobskega župnika Ambroža Kodelje, ki je povedal, da ga na Terčelja – na osnovi pogovorov z osebami, ki so ga poznale – veže veliko spominov. Vipavskega duhovnika so označevale uglajenost, rahla rezerviranost in germanska kulturna formacija. Ker je bil Kodelja župnik v Baški grapi, ki ni daleč od kraja, kjer je bil Terčelj umorjen, je od tamkajšnjih ljudi slišal veliko pričevanj o povojnem umoru dveh duhovnikov. Vse to je opisal v članku.

Po vojni je bilo v Sloveniji “ogromno likvidacij”, je obrazložil Kodelja in spomnil, da je odkritje brevirja na kraju zločina, do katerega je prišlo na dan svetih treh kraljev, botrovalo k temu, da se je vedelo, da sta bila tam ubita in na hitro pokopana duhovnika. Sprva nameščen napis na nagrobniku “zahrbtno umorjena” so takratne oblasti dale odstraniti.

“Na te nesrečne dogodke iz naše tragične zgodovine je treba gledati realno. Kot kristjani moramo odpuščati in hkrati biti odprti do tistih, ki imajo drugačen pogled na zgodovino,” je dejal Kodelja in hkrati ugotavljal, da “je težko pri nas govoriti o teh dogodkih, ker ljudje marsičesa ne dojemajo”. Očitno ni še dozorel čas, je ocenil doberdobski župnik.