Kratke, a tako pomenljive besedice
V Kulturnem centru Lojze Bratuž zadnja predstava Goriškega vrtiljaka v abonmaju Mali polžek
Letošnji krog predstav v abonmajskem programu Gledališkega vrtiljaka Mali polžek za malčke iz vrtcev in prvo ter drugošolce goriškega in doberdobskega ravnateljstva večstopenjskih šol, se je sklenil v sredo, 22. aprila 2026, na dveh matinejah, ki sta se kot vedno zvrstili v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Zelo dobrodošlo vzgojno gledališko ponudbo v sklopu šolskega programa prireja Kulturni center Lojze Bratuž (KCLB) že skoraj tri desetletja. Ob gledaliških predstavah se otroci naučijo obiskovati gledališke dvorane in se primerno v njih vesti, poleg tega pa vsakič slišijo, kako lepo zveni slovenski jezik iz izučenih ust igralcev. Pri poslušanju njim namenjenih dramskih besedil mimogrede usvojijo kakšno novo besedo ali izraz in s tem bogatijo svoj besedni zaklad. Iz vsebin pa vsrkajo marsikatero vzgojno vodilo, ki jim bo še kako koristilo na življenjski poti. Prav take nevsiljive poučne poudarke so otrokom iz omenjenih šol pa še njihovim vrstnikom iz špetrske dvojezične Večstopenjske šole Pavel Petričič (ti vsako leto izberejo za ogled po eno izmed predstav v abonmajih Veliki in Mali polžek in si jo pridejo ogledat) podarili igralci v predstavi Škratek Prijateljček. Otroška igra je vzklila v Zavodu Enostavno prijatelji (ZEP), eni izmed vodilnih organizacij na področju uprizarjanja gledaliških predstav za otroke. Pred skoraj dvajsetimi leti (l. 2008) sta ga ustanovila Uroš Lavrič in Senta Lavrič, z namenom da bi razvijala in izvajala kakovostne aktivnosti za otroke, mladostnike in starše. Sodeč po uspehih njihovih predstav, pri katerih sodelujejo priznani domači in tuji ustvarjalci, jim to krasno uspeva.
Naslovni protagonist predstave Škratek Prijateljček slovi kot najprijaznejši škrat na vsem svetu. Sam roma naokrog in vsakogar nagovarja ter poučuje, kako dragocene in posebne so drobne besede, ki se pojavljajo tudi v spevni pesmici med igro: hvala, prosim, dober dan, besede za vsak dan; take so tudi prosim, izvoli, rad te imam, pa nikoli nisi sam. Ta dobri škratek vsakič prihiti takoj na pomoč, ko jo kdo potrebuje. S prijaznostjo, spoštljivostjo, nevsiljivostjo zna razrešiti male in velike zagate. Nekega dne prihiti do škratke Cvetke (Senta Lavrič), ker zasliši njeno jokanje. Vzrok njenega neutolažljivega joka je grdo obnašanje njenega porednega, nagajivega bratca škrata Tinka Pobalinka (Uroš Lavrič). On kar tekmuje v grdem, neprimernem, nespoštljivem obnašanju. Škratek Prijateljček, ki zna razrešiti še tako zamotano zadevo, pripravi načrt, kako Tinka spraviti na prava pota. Obljubi mu, da bo dobil največji zaklad, če bo izpolnil vse naloge o lepem vedenju. Tinko z navdušenjem sprejme izziv. Pri tem ga razigrano spodbujajo in mu pomagajo mali gledalci. Ob rešitvi vseh nalog še sam spozna, da je največji zaklad ta, da smo prijazni z vsemi, spoštljivi do vseh in da vedno uporabljamo le lepe besede, kot modro pravi slovenski pregovor: lepa beseda lepo mesto najde, in da znamo tudi izreči tisto čudovito besedico oprosti, ki včasih kar ne gre iz ust. Pomembno je, da se imamo vsi radi. Koliko manj gorja bi bilo na svetu, če bi to upoštevali tudi politični vrhovi! Svetlo, čudovito, globoko sporočilo se izrisuje v zelo dinamični predstavi, ki jo bogatijo petje, ples, pa tudi sama vključitev mladega občinstva v odrsko dogajanje. Razgibana interaktivna predstava je privlačna tudi za oko. Vsi trije protagonisti so oblečeni v barvite kostume, ki pritegnejo otrokovo pozornost na ta prijazni, očarljivi pravljični svet, ki razkriva jasno poučno poanto.
Mali polžki so z veseljem aktivno spremljali predstavo, o kateri je neka učiteljica menila, da je njena vsebina tudi vabljiva iztočnica za končno šolsko prireditev.
Tudi ta poslednja letošnja gledališka izbira Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki zdaj že snuje naslednjo gledališko sezono Gledališkega vrtiljaka, se je izkazala za zelo posrečeno.
