Je z otroki res križ?

Jezikovnica (240)

Da ne bo nesporazuma, bom takoj odgovorila na vprašanje, zastavljeno v naslovu. Z otroki je križ, ko sklanjamo samostalnik otrok v množini, to so otroci, in sicer v orodniku, ki se razlikuje od imenovalnika (v imenovalniku: otroci, v orodniku pa: z otroki, pogovorno primorsko: z otrocmi). Stavek “z otroki je križ” nam pomaga pri zapomnitvi, da je v orodniku v končnici sklona “k”, kot je (celó dvakrat) v stavku “z otroki je križ”.

V Sloveniji je med 5. in 11. oktobrom potekal Teden otroka, to je, kot so zapisali na spletni strani Zveze prijateljev mladine Slovenije, “program Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki že od leta 1954 v ospredje postavlja otroke, njihove potrebe, pravice, ustvarjalnost in dobro počutje”, zato sva se z voditeljico oddaje Dobro jutro, ki ob petkih nastaja v koprskem studiu TV Slovenija, Sabino Francek Ivović, odločili, da v Primorskem jezikovnem kotičku 9. oktobra spregovoriva o sklanjanju samostalnika otroci in naglaševanju samostalnika otrok – z obema besedama je namreč kar precejšen križ.

Najprej si oglejmo, kako se sklanja samostalnik otroci od 1. do 6. sklona: otroci so, otrok ni, otrokom podarim, otroke vidim, pri otrocih sem, z otroki grem domov. Vidimo, da prevladujejo sklonske oblike, ki vsebujejo k (v štirih sklonih), samo v imenovalniku in mestniku imamo c. Kje je problem? Največ težav je z mestnikom in orodnikom, torej petim in šestim sklonom, ker eden vsebuje c kot imenovalnik, po katerem se zgledujemo (otroci, pri otrocih), drugi pa ne, ker vsebuje k (z otroki), zato pogosto prihaja do napak zaradi zamenjave. Problem je tudi, da se pogovorne in narečne oblike razlikujejo od knjižnih, zato prihaja do napak v knjižnem jeziku, ker oblike iz pogovornega jezika in narečja prodirajo v knjižni jezik, ne da bi se govorci tega sploh prav zavedali.

Težava pa ni le pri predlogu z oz. s in pri predlogu pri, temveč ne smemo pozabiti, da se mestnik in orodnik vežeta tudi z drugimi predlogi, oglejmo si jih. V mestniku, kjer smo navajeni rabiti predlog pri, torej pri otrocih, je enako tudi, če uporabimo druge predloge: o otrocih, na otrocih, ob otrocih, v otrocih. In kot smo v orodniku navajeni rabiti: z otroki, ne pozabimo, da je ista sklonska oblika tudi pri drugih predlogih, ki se vežejo z orodnikom: nad otroki, pod otroki, med otroki, za otroki. Te sklonske oblike so pravilne. Sedaj pa si oglejmo še napačne.

Napačni sklonski obliki sta: “z otroci” in “z otrocmi”, pa tudi: “nad, pod, med, za otroci”. Napačno je tudi: “o otrokih”, pa še: “na, ob, v otrokih”.

Težave pa so tudi pri naglaševanju samostalnika otrok v ednini. Pravilni knjižni naglas za samostalnik otrok v ednini je: na zadnjem zlogu kratek in širok o, torej: otròk. V sklonih od rodilnika naprej je samostalnik otrok naglašen na srednjem zlogu, o je torej naglašen dolgo in široko: otrôka ni, otrôku podarim, otrôka vidim, pri otrôku sem, z otrôkom se igram. Napačno naglaševanje v imenovalniku je v pogovornem jeziku prisotno od Štajerske do Primorske. Primorci namreč naglašujejo na prvem zlogu široko: ôtrok, Štajerci pa celó ozko: ótrok. Večna težava je, da takšno naglaševanje ni problematično, dokler ostaja na ravni pogovornega jezika, neustrezno pa je, ko se tako naglaševanje sliši v formalnih govornih položajih, ko bi govorec moral govoriti knjižno oz. standardno, pa se žal sploh ne zaveda, da oblike, ki jih rabi, niso ustrezne …

No, želim vam, da z otroki ne bi bil križ ne v jeziku in ne v siceršnjem življenju, in vas lepo pozdravljam.

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.