Novi val svežine
Mednarodni ekstempore na goriškem gradu
V soboto, 10. oktobra, je nov val svežine in umetniško ustvarjalnost na goriški grad prineslo 44 udeležencev, med njimi 15 mladih, iz te in one strani meje, ki so se prijavili na ekstempore z naslovom In vendar oživi. Srečanje sta organizirali društvi Porte a Nordest in Zveza kulturnih društev Nova Gorica. Letos je bila tema natečaja Mir – Želeti si mir. Izražala je vzdušje svetovnih dogodkov. Ekstempore ni le slikarski dogodek, temveč srečanje ljudi, ki jih povezuje ustvarjalnost, zanimanje in skupen prostor ob meji. Umetniki so se likovno izražali na prostem in motiv miru upodabljali vsak po svojem navdihu. Grad, njegove ulice, razgledi na mesto in čez mejo ter sledovi preteklosti ponujajo različne poglede na kraj, ki je skozi stoletja živel med kulturami. Slike, ki so nastale v enem dnevu, so razkrile, kako različno lahko slikarji doživljajo isti motiv. Posebna vrednost dogodka je njegova čezmejna udeležba: italijanski in slovenski umetniki se srečujejo, izmenjujejo izkušnje ter skozi slike pripovedujejo o prostoru in kulturi, ki ju je meja delila, a ju zgodovina in vsakdanje življenje povezujeta. Umetnost postane skupni jezik in priložnost za pogovor. Letos so se ekstemporu prvič pridružili tudi otroci iz Osnovne šole Branik, tako da sta morali strokovnjakinji Jasmina Rojc in Cristina Feresin posebej oceniti in potem nagraditi najprej mlajše in nato odrasle slikarje. Jasmina Rojc, akademska slikarka, nam je povedala, da so jo slike prepričale predvsem zaradi barv in močnega simbolnega pomena. V risbah je prisotna preteklost, vojna in drugi simboli, vendar v skladu s temo miru. “Ta ekstempore poteka že šesto leto in se bo še naprej nadaljeval,” nam je zagotovil predsednik društva Porte a Nordest Federico Portelli, ki je bil dolgo let svetnik na pokrajini in je leta 2017 kandidiral za župana. Vprašali smo ga še, kako se je rodila ideja za dogodek. Povedal je, da ima likovno srečanje na goriškem gradu naslov In vendar oživi prav zato, ker je nastal po tragičnem covidnem letu, ko smo se lahko vrnili skupaj v javne prostore. Z njim so želeli predstaviti kulturo in umetnost kot sredstvo za skupno druženje. Že leta sodelujejo z Mariograzio Persoglio in novogoriško ZKD. V društvu so za primeren prostor izbrali grad in povabili sosede k sodelovanju. Z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica so s podporo goriške občine, banke BCC iz Ločnika ter Dežele FJK izvedli še razne druge načrte v okviru projekta Nova Gorica – Gorica 2025. Na vprašanje, kaj dandanes pomeni meja, je predsednik povedal, da je meja zanj bila vedno nekaj, kar je treba premostiti. Že kot otrok je stanoval blizu italijansko-slovenske meje in dandanes, ko je minilo že štirideset let, lahko trdi, da smo na dobri poti, kar zadeva želje po spoznavanju soseda in premagovanju mej. Upajmo, da tega obetajočega razcveta ne bodo zavirali tisti, ki še vedno hrepenijo po preteklosti, ko nas je meja bolj ločevala. K sreči je takih vedno manj.
