Potovanje na robu noči: poklon dr. Evgenu Bavčarju in svetovnemu dnevu vida

Svetovno znani filozof, umetnik, kulturnik in borec za pravice slepih, dr. Evgen Bavčar, je ob počastitvi svojega 80. rojstnega dne obiskal Trst. Dogodek, ki je potekal v sredo, 7. oktobra, v dvorani Bobi Blazen (Palača Gopčević), je ponudil sugestiven in občutljiv večer. Tržaški krožek Kru.t je v sodelovanju z Radiem Slovenija, Deželnim sedežem RAI za Furlanijo – Julijsko krajino in Fototeko mestnih muzejev Občine Trst priredil radijsko projekcijo dokumentarca Potovanje na robu noči, skupni projekt treh radijskih programov Radia Slovenija (Prvi, program Ars in Val 202). Posnet je bil spomladi 2023 na treh lokacijah: v Lokavcu nad Ajdovščino, na otoku Capri in v Neaplju.

Umetnik, ki si življenje deli med rojstnim Lokavcem nad Ajdovščino in Parizom, kamor se je zaradi študija in raziskovalnega dela preselil v sedemdesetih letih, je velik del svojega življenja, kar 40 let, posvetil snemanju petja slavca ravno v domači vasi. Dokumentarec se v zvočni podobi osredotoča na ta štiridesetletni ritual – snemanje slavčka v majski intimni noči. Zgodba sugestivne noči odpre razmišljanja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenosti, kot so povedali avtorji (Mojca Delač, Luka Hvalc in Saška Rakef). Sam dr. Bavčar je vid izgubil pri 11 letih zaradi eksplozije detonatorja mine; svet je tako spoznaval prek zvoka, občutljivega poslušanja in domišljije.

Ustvarjalci radijske produkcije med potjo na Capri telefonirajo dr. Bavčarju, se z njim pogovarjajo in mu povedo, kar vidijo. V zgodbi je mogoče zaslediti kompliciteto med slavčkom in človekom. Pogovarjajo se tudi o knjigi Villa San Michele švedskega zdravnika Muntheja, ki je na otoku Capri dal zgraditi zaščiteno območje za ptičke, ki so jih rešili pred mučenjem, saj so jih namerno oslepljevali, da bi lahko tako peli tudi podnevi. “Če je za ljudi raj, zakaj ne bi bil raj tudi za ptičke?” je izjavil dr. Bavčar.

Dokumentarec Potovanje na robu noči je bil predvajan na različnih mednarodnih festivalih v Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu, med najpomembnejšimi pa sodi mednarodni festival Prix Marulić na Hvaru, kjer so prejeli nagrado srebrni svetilnik.

Izbira datuma za predvajanje ni bila naključna. Poleg obeležitve 80. rojstnega dne dr. Bavčarja so z njo počastili tudi svetovni dan vida, ki ga praznujemo prav 8. oktobra.

Navzoči so po predvajanju dokumentarca, za katerega so režijo podpisali Mojca Delač, Luka Hvalc in Saška Rakef v sodelovanju z zvočnim tehnikom Ubaldom Grudnom in dr. Evgenom Bavčarjem, lahko prisluhnili drugemu delu večera, in sicer pogovoru s slavljencem, ki ga je vodila Lucija Tavčar, urednica in režiserka RAI za FJK, ter avtorji dokumentarca.

Umetnik je v pogovoru dejal, da zanj Trst, ki ga je spoznaval prek maminih zgodb, predstavlja rodno mesto kulture in s tem območje srečanja več kultur. V Parizu, ki ga je spoznaval skozi različne vonje in zvoke, pa se je nalezel kozmopolitstva. Za slepe ljudi ima radio pomembno poslanstvo, saj jim predstavlja okno v svet – tako vlogo je imel zanj tudi Radio Trst A –, fotografija pa uči, kako naj ne gledamo sveta le skozi oči, ampak tudi skozi domišljijo, je nadaljeval gost. V radijski produkciji ni pomembno le, kaj poveš, temveč kako poveš. Vredno omembe je dejstvo, da ni bilo začetnega scenarija, produkcijo so sestavljali spontani, nepredvidljivi momenti, saj so scenarij napisali šele v montaži skozi poslušanje.

Ko so avtorje dokumentarca vprašali, kaj so med produkcijo spoznali o slepoti, so poudarili ponižnost: “Naučili ste nas biti pozorni na zvoke. Slepi ljudje vidijo veliko globlje in nam dajo razumeti, koliko smo mi večkrat zaslepljeni. Učijo nas, naj oči odpiramo tudi z ušesi.”

Celoten dogodek je bil dostopen tudi italijansko govorečim udeležencem, saj je bila radijska produkcija opremljena z italijanskimi in angleškimi podnapisi, pogovor pa simultano prevajan v italijanščino.