Naj bodo Slovenci protagonisti Barkovljanke
Prvi večer letošnje sezone Društva slovenskih izobražencev posvečen festivalu jadranja
Barkovljanka je danes kulturni dogodek, ki povezuje šport, morje, družabno življenje in različne skupnosti, ki živijo na območju Trsta. Med njimi so tudi zamejski Slovenci, ki se na regati in spremljajočih dogodkih predstavljajo s svojimi društvi, jadralci in številnimi pobudami. Prav tej temi je bilo posvečeno ponedeljkovo srečanje z naslovom Slovenska jadra na Barcolani, ki je potekalo v prostorih Peterlinove dvorane v Trstu. Pri organizaciji večera so sodelovali Društvo slovenskih izobražencev (DSI), Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in Slovenska prosveta.
DSI že tretje leto zapored začenja sezono svojih ponedeljkovih večerov v znamenju Barkovljanke. Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI, je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem in upanje, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Po njegovih besedah je Barkovljanka tema, ki ostaja vedno aktualna, saj gre za dogodek, ki je pomemben za vse prebivalce Trsta. Ob tem je poudaril pomen prisotnosti Slovencev na njej, saj so del mesta in zato tudi njegovi protagonisti.
Po uvodnem pozdravu predsednika DSI Martina Breclja je večer povezoval radijski in televizijski voditelj Evgen Ban. Pri pogovoru so sodelovali Nataša Valentič, odgovorna za dejavnosti na morju pri Barcolana srl, Igor Filipčič, predsednik TPK Sirena, in Luka Vuga, podpredsednik JK Čupa.
Evgen Ban je spomnil, da je na prvi Barkovljanki tekmovalo približno petdeset jadrnic, danes pa je regata eden izmed največjih športnih in družabnih dogodkov v tem predelu Evrope. Lani se je na tekmovanje prijavilo celo 1865 jadrnic, program pa je vključeval več kot sto dogodkov po Deželi Furlaniji – Julijski krajini. Barkovljanka ima poleg športnega tudi gospodarski pomen, saj v Trst prinaša dodatne prihodke in delovna mesta. Hkrati je prostor srečevanja različnih skupnosti, jezikov in kultur, zato je po Banovih besedah pomembno, da so med njimi tudi Slovenci. Pri tem je omenil pobudo Go to Barcolana from Slovenia, ki povezuje slovenske jadralce in jih spodbuja, da se udeležijo regate.
O začetkih Barkovljanke je spregovorila Nataša Valentič, ki je pojasnila, je bila regata srečanje prijateljev in prostovoljcev. Ko je zavarovalnica Generali postala sponzor dogodka, je začelo število udeležencev naraščati. Danes pri organizaciji sodeluje več kot tisoč ljudi, med njimi tudi prostovoljci. Pojasnila je, da imajo slovenski jadralci na Barkovljanki dolgo tradicijo. Omenila je Mitjo Kosmino in druge prvake, ki so se zapisali v zgodovino regate, ter poudarila, da so Slovenci še danes uspešni, tudi med mlajšimi jadralci, kot sta Jana Germani in Caterina Sedmak.
Poseben del pogovora je bil namenjen varnosti na morju. Luka Vuga je pojasnil, da je začetek regate kar zahteven. Sodniki so razporejeni po petkilometrski liniji in z gumenjaki spremljajo dogajanje na morju. Pri močnejši burji je njihovo delo zahtevnejše in tudi bolj nevarno. Po njegovih besedah je posebnost Barkovljanke tudi v tem, da z iste startni črte tekmujejo tako izkušeni in amaterski jadralci. Za mnoge tekmovalce rezultat sicer ni bistven. Po Vugovem mnenju sta pomembnejša druženje in dejstvo, da “na regati premagaš svoje znance in sosede”.
Ob zaključku večera je bil govor o prihodnosti slovenskih pomorskih klubov. Vuga je poudaril, da je ta v mladih jadralcih, zato jim je treba zagotavljati priložnosti. Filipčič je izpostavil pomen poletnih tečajev za male jadralce in dodal, da se prek otrok v delovanje društev vključujejo tudi starši. To je pomembno, ker v klubih nimajo dovolj prostovoljcev za delo v društvenih odborih. Podobne težave se po besedah Nataše Valentič pojavljajo tudi v italijanskih društvih.
