Slovenska umetnost, nastala med morjem in kamnom
Razstava v Mestni galeriji Nova Gorica predstavlja slovenske likovne umetnike in književnike tržaško-primorskega prostora, prejemnike Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada
V krajih, ki so za osrednjo Slovenijo obrobje slovenskega prostora, je nastala vrhunska slovenska umetnost in književnost. Na to opozarja razstava Med morjem in kamnom – slovenski umetniki tržaško-primorskega prostora, ki je od preteklega tedna na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica.
Projekt predstavlja slovenske likovne umetnike in književnike iz širšega kulturnega prostora Trsta in Krasa, prejemnike Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada. V dialog z deli umetnikov Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Klavdija Palčiča, Franka Vecchieta in Silvestra Komela so postavljena izbrana dela pesnikov in piscev Iga Grudna, Miroslava Košute, Marka Kravosa, Renata Quaglie, Borisa Pahorja, Alojza Rebule in Dušana Jelinčiča. V Kosovelovem letu, ob stoti obletnici smrti pesnika Krasa, so kuratorji razstave vključili tudi dela Srečka Kosovela zaradi neločljive povezanosti njegovih del s Krasom in ker je bil Kosovel v navdih mnogim umetnikom s Tržaškega.
OD KRANJA DO NOVE GORICE
Projekt Med morjem in kamnom je nastal v sodelovanju med Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju, Goriškim muzejem na Gradu Kromberk in Mestno galerijo Nova Gorica po lanskoletnem sodelovanju omenjenih ustanov pri razstavnem projektu o slikarju in grafiku Vladimirju Makucu ob stoti obletnici rojstva. Razstava v središču Nove Gorice spada v tridelni projekt, ki je bil javnosti predstavljen že junija z odprtjem razstav v Kranju in na Gradu Kromberk. V Kranju bodo dela tržaških in primorskih umetnikov in avtorjev na ogled še do 19. septembra, na Gradu Kromberk do 28. februarja, razstava v Mestni galeriji Nova Gorica pa bo odprta do 3. oktobra.
Na odprtju razstave v Mestni galeriji Nova Gorica, ki je potekalo v četrtek, 3. septembra, so spregovorili predstavniki soudeleženih ustanov. Vladimir Perunčič, direktor Goriškega muzeja, je podčrtal brezčasnost del razstavljenih umetnikov. “Galerije in muzeji smo si v resnici zelo različni, ker v muzejih kažemo včeraj, galerije pa kažejo sedaj in jutri. Torej kdaj se potem pravzaprav lahko srečamo? Srečamo se v brezčasnosti.” Ob tem se je zahvalil štirim kuratorjem razstave, Marku Arnežu, Pavli Jarc, Katarini Brešan in Davorju Kernelu. Žan Bokan, vršilec dolžnosti direktorja Kulturnega doma Nova Gorica, pa je v pozdravu poudaril, da mestna galerija s to razstavo vstopa v 29. razstavno sezono, ki bo, kot je napovedal, programsko raznolika.
MED MORJEM IN KAMNOM
Razstavljena dela in umetnike je predstavila vodja Mestne galerije Nova Gorica in sokuratorica razstave Pavla Jarc. Tržaško in širšo Primorsko je opisala kot “prostor prepletanja, dialoga in ustvarjalnosti, ki je kljub številnim zgodovinskim prelomnicam ohranil močno kulturno identiteto”. “Likovna dela in literarni odlomki skupaj pripovedujejo zgodbo o prostoru, ki ga oblikujejo kamen, morje, veter in človek. To je zgodba o pripadnosti, identiteti in ustvarjalni moči, ki je nastajala na stečišču različnih kultur,” je še povedala.
S prisotnimi se je metaforično sprehodila po razstavi in predstavila preplet figurativnega in abstraktnega uporabljanja Klavdija Palčiča, osebno vizijo kraško-vipavske krajine Silvestra Komela, geometrijske oblike Lojzeta Spacala, avantgardni umetniški pristop Avgusta Černigoja in geometrijske strukture Franka Vecchieta.
TUDI MONOGRAFIJA O TRŽAŠKO-PRIMORSKIH NAGRAJENCIH
Ob razstavi je v okviru projekta nastala tudi monografija z življenjepisi dvaintridesetih tržaških prejemnikov Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada. Čeprav so na razstavi v ospredju le likovni umetniki in literati, so v monografiji zbrani tudi drugi prejemniki Prešernovih nagrad za življenjsko delo in nagrad Prešernovega sklada, med njimi veliko gledaliških ustvarjalcev iz igralskih in režiserskih vrst, pa tudi glasbenikov – opernih pevcev in skladateljev – in drugih.
O monografiji je na odprtju razstave v Novi Gorici spregovoril vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju Marko Arnež. Idejni pobudnik projekta, kot ga je prestavila Pavla Jarc, je ob dolgoletnem zbiranju Prešernovih nagrajencev ugotovil, kako veliko število izjemnih ustvarjalcev, ki so pomembno zaznamovali slovensko kulturo, prihaja iz tržaško-primorskega prostora, med njimi tudi prejemnik prve Prešernove nagrade leta 1947 Igo Gruden. Iz tega je nastala želja, da bi jih vse skupaj predstavili. Soudeleženi v projekt so si zamislil, da bi z razstavnim projektom združili likovno umetnost in literaturo, kar za Galerijo Prešernovih nagrajencev ni novost, saj večkrat združujejo literaturo, pesmi in podobe.
Dvojezična monografija prvič na enem mestu predstavlja vse Prešernove nagrajence iz tržaško-primorskega okolja, ob tem pa vsebuje tudi spremno študijo literarne zgodovinarke Tatjane Rojc, ki je od vsega začetka sodelovala pri projektu ter je bila, kot je povedal Arnež, “sopotnica mnogih umetnikov, bodisi Pahorja bodisi Rebule, poznala je Černigoja, sodelovala s Spacalom”.
Nosilci projekta so najavili, da bo delo v prihodnje predstavljeno tako v Kranju kot na Tržaškem in drugod.
