Študijski dnevi Draga 2026: kako ohraniti človeškost v času umetne inteligence

Pogovor z Martinom Breceljem o vsebini in programu letošnje Drage

Društvo slovenskih izobražencev bo od 11. do 13. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah priredilo 61. Študijske dneve Draga. Na letošnji Dragi se obetajo posebno aktualne teme, kot so nove tehnologije in umetna inteligenca, ob tem pa povezovanje Slovencev po svetu in nove generacije ter demokracija in krščanstvo, ki sta na študijskih dnevih stalnici. Obenem Draga še naprej odpira prostor mladim, ki se bodo letos soočali s temo medčloveških stikov v času umetne inteligence.

O letošnjem programu in poslanstvu Drage smo se pogovorili s predsednikom Društva slovenskih izobražencev (DSI) Martinom Brecljem in predsednikom društva Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) Jakobom Tulom (klikni in preberi).

Zakaj ste se odločili za slogan Eno je sveto: preprosto in pristno? Kaj je rdeča nit letošnje Drage?

Za to geslo smo se odločili, ker letos obeležujemo tudi Kosovelovo leto. Zaradi tega smo izbrali Kosovelove verze iz pesmi Ecce Homo, ki govori o tem, kaj je in kaj naj bo človek. To je zajeto v osrednji temi letošnjih Študijskih dnevov Draga. Letos se bomo torej spraševali o tem, kaj pomeni biti človek oziroma kako biti človek, kako pospeševati človeškost v času umetne inteligence in drugih podobnih tehnologij.

Letošnji slogan Drage izhaja tudi iz okrožnice papeža Leona XIV. Magnifica humanitas. Kako v času neustavljivega tehnološkega napredka ohraniti prav to pristno človeškost?

To vprašanje bomo mi seveda le načeli, saj daleč presega meje Drage. Po splošni oceni strokovnjakov, kot je Luciano Floridi, ne gre toliko za to, da bi stroj v celoti zamenjal človeka, saj stroji nikoli ne bodo imeli zavesti. Večja nevarnost je, da si stroj podredi človeka, čeprav je njegova stvaritev. Tej nevarnosti se moramo upirati tako, da skušamo osmisliti uporabo tehnike in še posebej umetne inteligence, s čimer bi svet postal še bolj človeški.

Na Dragi boste zaznamovali 35. obletnico Svetovnega slovenskega kongresa, katerega ideja se je rodila leta 1989. Kako je bilo takrat in kako je danes, v času globalizacije in t. i. Ryanair generacije, mogoče ohranjati povezanost med matico, zamejstvom in zdomstvom?

V tistem burnem času velikih sprememb v slovenski zgodovini se je na Dragi leta 1989 rodila zamisel, da bi bili Slovenci, ne glede na to, kje živimo, bolj povezani. Iz te ideje je bil leta 1991 formalno ustanovljen Svetovni slovenski kongres.

Letos se bomo vprašali, kako lahko nove tehnologije pomagajo, da slovenstvo tudi danes živi po svetu in ostaja povezano. Posebno pozornost bomo namenili novim generacijam in novim izseljencem, tako tistim, ki odhajajo iz matice in zamejstva, kot onim, ki se vračajo. O tem bo govoril profesor dr. Dejan Valentinčič, eden vodilnih strokovnjakov na tem področju in eden od voditeljev Svetovnega slovenskega kongresa. V petek bosta z nami kot gosta-pričevalca tudi v Argentini rojeni ekonomist in kulturnik Marcelo Brula, režiser letošnjega Škofjeloškega pasijona, ter goriška zamejka mag. Nežka Figelj, predsednica Konference za Belgijo Svetovnega slovenskega kongresa. V petek zvečer pa bo z nami še slovensko-luksemburška pevka Eva Marija Kavaš Puc, ki bo večer obogatila s pevskim nastopom. Na letošnjem tekmovanju za Pesem Evrovizije je zastopala Luksemburg.

V soboto bo govor o UI in epohalnih spremembah, ki jih prinaša. Posebej želite opozoriti na nekatere nevarnosti, kakor so širjenje dezinformacij z UI, prevlada videza nad vsebino, delitve v družbi …

V soboto bomo neposredno načeli temo umetne inteligence s pomočjo treh uglednih strokovnjakov. Na okrogli mizi, pri kateri bodo sodelovali izr. prof. dr. Andrej Flogie, raziskovalec dr. Marko Grobelnik in podjetnik Jan Macarol, bomo odprli ključna vprašanja, kot je to, ali nas UI pelje v utopijo neomejene produktivnosti ali v svet globoke družbene neenakosti.

Letošnja Draga postavlja v ospredje tudi vprašanje stanja slovenske demokracije in pravne države. V nedeljo bo osrednja tema demokracija na Slovenskem, dopoldne pa bo Igor Salmič predaval na temo miru. 

Slovenija še zdaj ni popolnoma zaključila svoje tranzicije iz komunistične preteklosti v demokratično ureditev. Zato je še odprtih več problemov na različnih področjih, posebej je še odprto vprašanje sprave. To je eden izmed izzivov slovenske demokracije, ki pogojuje še druge. Tudi zaradi tega pravna država v Sloveniji ni še povsem uveljavljena. Poleg vsega tega moramo upoštevati nove tehnologije, ki bi lahko nudile možnost osvežitve demokratičnega življenja, in tudi to je izziv za slovensko politiko. O tem bosta v nedeljo popoldne govorila ugledna gosta, prof. dr. Verica Trstenjak in prof. dr. Janez Šušteršič.

Dopoldne pa bo p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda, govoril o problemu miru. Navezal se bo na miroljubno delovanje svetega Frančiška ob 800-letnici njegove smrti, dotaknil pa se bo tudi teme, kako lahko nove tehnologije postanejo ne samo orožje, ampak tudi sredstva, s katerimi se lahko doseže in utrjuje mir.

Letošnji prejemnik 15. Peterlinove nagrade je koroški duhovnik Jože Kopeinig, podelitev  pa zaznamuje tudi 50. obletnica smrti Jožeta Peterlina. Kako ocenjujete Kopeinigov prispevek k ohranjanju slovenske besede in kulture na Koroškem ter pomen Peterlinovega izročila za prihodnost Drage?

Koroški duhovnik Jože Kopeinig je izredno zaslužen človek, ki je deloval in še deluje na Koroškem ter je še posebej znan po svojem dolgoletnem in uspešnem vodenju Katoliškega doma prosvete v Tinjah, ki je pod njegovim vodstvom postal pomemben kraj srečevanja, povezovanja in kulturnega udejstvovanja Slovencev od vsepovsod. Kopeinig si je ves čas prizadeval, da bi bile Tinje prostor, kjer bi se Slovenci lahko srečevali, povezovali in ohranjali svojo narodno ter kulturno identiteto. V tem smislu je njegovo delovanje zelo podobno poslanstvu Drage, saj je tudi sam ustvarjal prostor za dialog, sodelovanje in povezovanje ljudi.

Kaj bi želeli, da obiskovalci odnesejo z letošnjega tridnevnega srečanja?

Draga ima nekatere stalne značilnosti, kot je ta, da se na njej srečujemo Slovenci iz vseh treh Slovenij in da se odprto pogovarjamo o skupnih problemih, in to na pluralen način. Vse vabim na predavanja in razprave. Res je, da imamo prireditelji pač svoj idejni profil, a kljub temu se radi soočamo z drugimi. Draga ostaja torej ena med ne ravno številnimi prireditvami ali forumi, na katerih se lahko srečujemo Slovenci od vsepovsod in se pogovarjamo o problemih vseslovenskega in širšega interesa.