Klukec se boji oktobra
Čeprav naj bi bili v obdobju parlamentarnih počitnic, se zdi, da te letos ne obstajajo. Mogoče pa bodo poslanci in drugi funkcionarji na dopust “po študentsko” skočili septembra. Skratka. Zgodba okoli predloga Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel je dobila nadaljevanje. Potem ko je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas preklicala nominacijo nekdanje slovenske zunanje ministrice, so članice EU za posebno predstavnico imenovale dansko diplomatko Birgitte Nygaard Markussen.
A s tem zgodbe še ni konec. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki ga sedaj vodi Tone Kajzer, je vložilo kazensko ovadbo proti nekdanji ministrici Fajon in njeni tedanji generalni sekretarki Barbari Žvokelj. Ministrstvo v ovadbi navaja, da naj bi pri postopku nominacije Tanje Fajon za predstavnico EU za Sahel prišlo do hudih kršitev zakonodaje. Pri tem ponavlja, da o kandidaturi ni odločala vlada kot pristojni organ. Kot posebej obremenjujoče je v ovadbi, o kateri je poročalo več medijev, označeno to, da naj kandidatura sploh ne bi bila znana kadrovski službi ministrstva niti drugim službam zunanjega ministrstva. Med drugim je v ovadbi naveden tudi sum, da je bilo povzročeno oškodovanje Republike Slovenije. Nekdanja zunanja ministrica je v odzivih dejala, da vsebine ovadbe ne pozna. Vztraja, da je bil postopek njene kandidature izpeljan zakonito in strokovno ter v skladu s preteklo prakso.
Še bolj pa se zapleta tudi zgodba poslanca Resnice Borisa Mijiča. Ta je, kot sem pisal v prejšnji izdaji, pod hudim pritiskom zaradi dolgov delavcem njegovega podjetja Progros ter navajanja izobrazbe, ki je nima. Minuli teden je Mijič nasedli Progros brezplačno predal “davčnemu svetovalcu” Roku Snežiču, ki je podjetje preimenoval v Klukec, kot glavno dejavnost pa določil rejo kamel. Snežič je v izjavah dejal, da se je za prenos odločil, ker ima poslanec Levice Luka Mesec pravnomočno izvršbo na njegovem premoženju. Kot je dejal svetovalec, se bo Mesec tako lahko izkazal s sanacijo. Mesec je že dejal, da izvršbe ne bo uveljavljal. Poteza je prinesla mešane odzive. Na desni so se nekateri, tudi šefica poslanske skupine Resnice Katja Kokot, zabavali ob potegavščini in “trolanju ta levih”. Kar nekaj pa je bilo tudi kritik na račun prenosa in opozoril, da gre za norčevanje iz delavcev, ki čakajo na neizplačane plače ter druge prispevke. Na to sta denimo opozorila tako Mesec kot tudi Anže Logar.
Šala s Klukcem očitno ni bila prav nič smešna Mijičevemu šefu. Zoran Stevanović je v nedeljo na družbenih omrežjih objavil posnetek in napovedal, da bodo v Resnici storili vse potrebne politične korake, da Mijič oktobra ne bo več poslanec. Nakazal je, da je bila ob vseh aferah kaplja čez rob prav Mijičeva predaja Progrosa. Do oktobra bodo čakali zaradi zakonodaje. Če bi Mijič odstopil, preden bi od volitev minilo šest mesecev, bi morale v njegovi volilni enoti potekati nadomestne volitve. Na njih bi lahko zmagala katerakoli stranka, Resnica pa bi lahko izgubila en poslanski mandat. Če Mijič odstopi oktobra, ko se bo šestmesečno obdobje izteklo, bo njegov mandat ostal Resnici in njegov stolček bo zasedel nekdo drug iz te stranke. Kako bodo Mijiča prisilili k odstopu, bomo videli jeseni.
Nekaj premikov in napetosti je videti tudi na levi. Ljubezen med strankama Levica in Vesna, ki sta omenjali celo možnost združitve, je očitno usahnila. Vesna je namreč zahtevala umik svojega imena iz imena poslanske skupine, v kateri so sicer zgolj poslanci iz Levice, saj nihče iz Vesne ni bil izvoljen. Vesna je Levici očitala samovoljno delovanje in neupoštevanje programa te zelene stranke ter izključevanje iz delovanja in odločanja v poslanski skupini. Levica, ki je Vesno že umaknila iz imena poslanske skupine, vztraja, da se drži sporazuma med strankama. Sokoordinator Levice Mesec je zavrnil očitke in dejal, da Vesni glede na volilni dosežek namenjajo tretjino proračunskih sredstev.
Na levi strani tudi ni velikega navdušenja nad t. i. vlado v senci, ki jo po vzoru iz tujine sestavlja Robert Golob. Njegovo vabilo so zavrnili v SD in Prerodu, Levica bo o njem še razmislila.
Za konec še nekaj o referendumih, ki se nam obetajo. Državni zbor je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo potekal 11. oktobra. To verjetno ne bo edini referendum. Koalicijski poslanci so namreč vložili predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov: o tem, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči pogojuje z opravljanem družbeno koristnega dela, o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Izvedli bi jih na dan že razpisanega referenduma. V postopku zbiranja podpisov je še nekaj predlaganih referendumov, prav tako pa je tu še možnost o razpisu referenduma o (delu) interventnega zakona. Zahtevo so z dovolj podpisi vložili sindikati, parlament pa je razpis blokiral z uveljavitvijo ustavnega določila o nedopustnosti referendumov o davčnih zadevah. Pobudniki so se obrnili na ustavno sodišče, ki je po pisanju N1 ta teden odločilo o zadevi. Kaj je odločilo, še ni znano.
