Gabriel Bandi iz D lige v Repen
V pričakovanju nove sezone se oblikujejo ekipe, ki bodo septembra stopile na zelenice slovenskih nogometnih društev na Goriškem in Tržaškem. Ponekod so moštva že znana, drugod pa postave še določajo. Posebno pozornost namenjamo klubom, ki bodo nastopili v elitni in promocijski ligi, saj se s prihajajočo sezono vrača pravilo za najvišja deželna amaterska prvenstva, po katerem morajo ekipe nastopiti z mlajšimi, komaj osemnajstletnimi nogometaši. Ta določba spodbuja društva, da v članske vrste vključijo mlade, nadobudne igralce, ki tako dobijo priložnost za dokazovanje na višji amaterski ravni. Takšni so tudi primeri mladega Števerjanca Martina Sobana in Prebenežana Gabriela Bandija, ki bosta v naslednji sezoni zaigrala v rdeče-belem dresu repenskega Krasa, ki ga bo letos vodil trener Luigino Sandrin, ter Sebastiana Taucerja, ki bo branil barve AŠD Sesljan
Gabriel Bandi iz Prebenega, prav tako letnik 2008, se po dragocenih izkušnjah v italijanskih ekipah vrača v slovensko društvo. Tudi on bo nastopal v elitni ligi z repenskim Krasom. Vrnitev v domače kraje mu bo omogočila, da bo zaključil študijsko pot na mehanski smeri zavoda Jožef Stefan v Trstu.
Kje si začel trenirati nogomet?
Začel sem pri domačem Bregu v Dolini, ko sem bil star pet ali šest let.
Zakaj si se sploh začel ukvarjati z nogometom?
Ko sem bil majhen, so mi starši rekli, da se moram ukvarjati s športom in sem izbral nogomet, ne da bi vedel, ali mi bo všeč. S časom mi je ta šport postajal vse ljubši in sedaj je to, kar me sprosti, in ko igram, se počutim dobro.
V katerih drugih ekipah si igral?
Pri štirinajstih letih sem vstopil v ekipo Triestina in potem igral tudi pri Udineseju. Lansko sezono sem igral v članski ekipi društva Adriese, ki nastopa v D ligi. Preizkusil sem se v polprofesionalni ekipi daleč od doma, ki igra na medregijskem prvenstvu.
Kako si se počutil, ko se ti je ponudila priložnost, da si vstopil v te večje ekipe?
Na začetku, ko sem pristopil k Triestini, mi je bilo vse novo, okolje je bilo bolj profesionalno. Srečal sem se z ljudmi, ki jih nisem poznal, a s časom sem si znal pomagati.
Na začetku je bilo težko, tudi ker nisem veliko igral. Po dveh letih sem dobil svoje mesto in igral vsako tekmo, takrat je postalo vse laže in izkušnja je postala lepa.
Kaj si odnesel od teh izkušenj?
Naučil sem se veliko. Igral sem z nogometaši, ki se s športom ukvarjajo poklicno in s tem preživljajo družine. Vse skupaj jemljejo resneje. Delo v takih ekipah je težje, a se tam lahko naučil veliko o nogometu.
Kaj ti pomeni, da se vračaš v slovensko ekipo?
Vesel sem, da se bom s soigralci lahko pogovarjal v slovenščini, po domače. Gotovo se bom počutil kot doma.
Obenem bom veliko bliže domu, zato bom imel veliko več časa zase. Spet se bom lahko bolj posvetil šoli in drugim dejavnostim. Ko sem igral pri Udineseju, sem odhajal iz razreda opoldne in nisem imel veliko časa za naloge in učenje.
Lani sem se moral prepisati na šolo z italijanskim učnim jezikom v kraju, kjer sem igral. Letos pa se bom vrnil v Trst.
Domači te podpirajo?
Ja, sedaj bodo gotovo imeli več priložnosti, da bodo spremljali tekme. Ko so imeli čas, pa so prihajali tudi na tekme Adrieseja, ko smo igrali na domačem igrišču, blizu Benetk.
Kaj pričakuješ od naslednje sezone?
Pričakujem dobro prvenstvo, ker vem, da lahko dam vse od sebe. Upam, da bom prispeval k zmagam in osvojitvi prvenstva, da bomo napredovali v ligo D. Jaz ciljam na to in bom dal najboljše od sebe.
V tem času kaj spremljaš svetovno prvenstvo?
Ja, gledam vse tekme. Spremljam, čeprav se moja najljubša ekipa ni uvrstila v finale. To je Portugalska. Odkar sem majhen, navijam za Cristiana Ronalda, je moj nogometni idol. Tudi zaradi njega sem se zaljubil v nogomet in se po njem zgledujem.
Klikni in preberi tudi:
