Umetnik, ki ostaja živ skozi dokumentarec
Ogled dokumentarnega filma o tržaškemu umetniku Bogdanu Gromu
Le redki umetniki znajo desetletja po vrhuncu svojega ustvarjanja še vedno neposredno nagovoriti občinstvo. Bogdan Grom, slikar, ilustrator in ustvarjalec iz tržaškega prostora, ostaja ena izmed tistih osebnosti, katerih delo ne izgublja moči. To je potrdil tudi večer Društva slovenskih izobražencev DSI v Peterlinovi dvorani, na katerem so si obiskovalci ogledali dokumentarni film o umetniku Gromu režiserja Damjana Kozoleta ter prisluhnili pričevanjem ljudi, ki umetnikovo dediščino ohranjajo živo.
Večer je odprl predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, ki je pozdravil številne obiskovalce, med njimi tudi vnukinjo umetnika Aleksandro Pangerc. Izrazil je zadovoljstvo nad sodelovanjem s Kulturnim društvom za umetnost KONS in poudaril, da je obiskovalcem na voljo tudi obsežna monografija o Bogdanu Gromu v treh jezikih, v slovenščini, italijanščini in angleščini. Po ogledu filma je povabil še na ogled del Vilme Padovan Šček, ki so razstavljena v dvorani.
Predsednica Kulturnega društva za umetnost KONS Živa Pahor je poudarila pomen sodelovanja med lokalnimi društvi. Po njenih besedah je KONS edino društvo na tem območju, ki se posveča izključno umetnosti. Spomnila je na razstavo Temporary Grom, ki je bila posvečena umetniku, ter napovedala jesensko predstavitev kataloga, ki ga je pripravila Jasna Merkù. Ob tem je predstavila tudi dokumentarni film o Bogdanu Gromu, ki ga je režiral Damjan Kozole po scenariju Josepha Valencica v koprodukciji medijskih hiš RTV Slovenija in Vertigo.
Uvod v filmski večer je pripravila profesorica Jasna Merkù, ki že vrsto let raziskuje in predstavlja Gromov opus. Film, posnet leta 2009, prikazuje Groma pri enaindevetdesetih letih. Profesorica Merkù je opozorila, da je umetnik za seboj pustil izjemno bogat arhiv, ki ga bo treba še naprej raziskovati in dopolnjevati. Spomnila je tudi na njegovo odmevno razstavo na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu in poudarila, da je bil Grom eden redkih umetnikov iz tega prostora, ki mu je uspelo doseči mednarodno prepoznavnost. Ob Avgustu Černigoju in Zoranu Mušiču ga je uvrstila med najpomembnejše ustvarjalce slovenskega kulturnega prostora.
Posebej zanimiv je bil njen pogled na Gromovo mladost. Generacija, ki ji je pripadal, je pogosto prihajala iz skromnih razmer, zato je bila izobrazba težko dosegljiva. Toda mlade so vodili visoki ideali in želja po znanju. Grom je imel srečo, da je odraščal v kulturno bogatem okolju. Njegov oče ga je vodil na razstave in v umetniške ateljeje. Družina je brala umetniške revije in veliko potovala, poletja pa preživljala v Devinščini. Prav domača kraška pokrajina je bila njegov trajni vir navdiha. Tudi po selitvi v Združene države Amerike je s seboj nosil skice kamnov iz domačega okolja, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje.
Po projekciji filma je Jasna Merkù poudarila, da umetnik ostaja živ skozi dokumentarec. Napovedala je tudi nastanek prve stalne zbirke Bogdana Groma v Trstu, ki bo pomemben korak pri ohranjanju njegove dediščine. Pri projektu sodelujejo strokovnjaki s področja umetnostne zgodovine, zbirka pa bo skušala Gromovo delo povezati tudi s širšimi umetnostnimi temami.
Na večeru je spregovorila umetnikova vnukinja Aleksandra Pangerc. Zahvalila se je Jasni Merkù za dolgoletno delo. Obiskovalcem je zaupala tudi dve osebni anekdoti. Spomnila se je, kako jo je dedek med obiskom v Ameriki učil pripravljati svoj značilni slano-sladki zajtrk. Še bolj slikovita pa je bila zgodba z avtoceste, ko je Grom med vožnjo nenadoma ustavil avtomobil, da bi skiciral oblake, ki so ga navdihnili. Medtem ko se je vnukinja bala nevarnosti, je umetnik preprosto sledil trenutku ustvarjalnega navdiha.
Jasna Merkù je prisotnim zaupala še eno anekdoto iz umetnikovega življenja. Po nesreči, ko mu je avtomobil zapeljal čez nogo, zdravniki niso mogli verjeti, da ni utrpel hujših poškodb. “Ste kot skala,” so mu rekli. Prav kamen in njegova trdnost pa sta bila med osrednjimi motivi Gromovega ustvarjanja.
Večer se je sklenil z Brecljevo zahvalo vsem sodelujočim in občinstvu. Ob tem je spomnil, da se bo ta teden odvijal še uradni zaključek sezone Društva slovenskih izobražencev, in sicer večer zvočnega gledališča na Repentabru.
