Po 130 letih se šolske sestre poslavljajo od Trsta
Prinašale so slovensko besedo, znanje in krščanske vrednote, bile znamenje Gospodove bližine
Na binkoštno nedeljo, 24. maja, so se pri jutranji sveti maši v župnijski cerkvi sv. Ivana v Trstu zbrali župnijsko občestvo in šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja iz Trsta, Gorice ter provincialnega vodstva skupaj z vrhovno predstojnico s. M. Veroniko Verbič. Kot piše v poročilu na portalu solske-sestre.si, se namreč bliža čas odhoda sester iz Trsta in zaprtja skupnosti v mestu, v katerem so redovnice puščale pomemben pečat vse od leta 1896.
Tržaški škof msgr. Henrik Trevisi se jim je v začetku maše iskreno zahvalil v slovenskem in italijanskem jeziku. Vidno ganjen je izrazil tudi obžalovanje, saj bo tržaška škofija osiromašena. Vrhovna predstojnica s. Veronika se je škofu zahvalila za prijazne besede, vsem navzočim pa zaželela, “da bi seme karizme, ki so ga sestre skozi desetletja zvesto sejale med župljane, obrodilo bogate sadove v njihovem življenju in delovanju.” Ker je msgr. Trevisi – po pozdravu vsake izmed sester – odšel na slovesnost sv. birme v stolnico, je mašo nadaljeval škofov vikar za Slovence na Tržaškem, g. Tomaž Kunaver; somaševala sta župnik g. Alessandro Amodeo in g. Petar Subotić, ki je občasno maševal tudi v kapeli Srca Jezusovega pri sestrah. Po evangeliju so se sestram zahvalili predstavniki slovenske skupnosti v župniji, g. župnik Amodeo in g. Kunaver. Orisali so okvir in pomen navzočnosti šolskih sester v Trstu in okolici zlasti z zgledom redovnega življenja, molitvijo in vzgojnim ter karitativnim delom.
G. Kunaver je med drugim dejal, da je odhod sester s Tržaškega v Gorico “zgodovinski trenutek”, kot je bil njihov prihod daljnega leta 1895. “Od vas se poslavljamo z mešanimi občutki – z žalostjo, ker izgubljamo zveste in nepogrešljive sodelavke na pastoralnem področju, a hkrati z neizmerno zahvalo Bogu za vse, kar ste zapustile naši skupnosti v 130 letih med Slovenci v Trstu in skoraj 80 letih delovanja pri Sv. Ivanu.” Bile so “tih, a izjemno močan in zanesljiv steber naših župnij.” Kjerkoli so delovale (pri Sv. Ivanu, v Dolini, Borštu, Ricmanjah, v Marijinem domu v ul. Risorta ali na Opčinah), so s seboj prinašale “luč, toplino in neomajno predanost Kristusu ter ljudem. Vaše hiše so bile vedno odprte; bile so domovi, kjer smo duhovniki in verniki našli zatočišče in molitveno podporo.” Skozi čas so lajšale trpljenje v zaporu, poučevale krščanski nauk, mladino učile jezikov in petja, otrokom in mladostnikom pomagale pri učenju, s tečaji kuhanja in ročnih spretnosti dekletom dajale popotnico za življenje, skrbele za ostarele in bolne, vodila srečanja mladih v Žabnicah in drugod. Časi se spreminjajo, je dejal g. Tomaž, toda “z vero zremo v prihodnost, saj vemo, da Bog vodi zgodovino”.
V imenu tržaških sester se je vsem, ki so spregovorili, zahvalila tamkajšnja hišna predstojnica s. Andreja Kete in iz rok župljanov prejela spominsko sliko s fotografijami župnije sv. Ivana in doma šolskih sester. Ob koncu obreda je provincialna predstojnica s. Tina Dajčer poudarila, da so sestre prinašale slovensko besedo, znanje in krščanske vrednote pri vzgoji otrok in mladih, pomagale bolnim in trpečim ter bile v svoji skromnosti, delavnosti in ljubeči pozornosti tiho znamenje Gospodove bližine, upanja in veselja. Občestvu je zaželela, naj še naprej goji medsebojno povezanost, pomoč, slovensko besedo, gostoljubnost, dobroto, predvsem pa družinsko molitev. Ob izhodu iz cerkve so se navzoči ustavili v župnijskih prostorih oratorija, kjer so skupaj obujali spomine.
“Navdaja nas neizmerna hvaležnost Bogu in sestram, ki so na Tržaškem v svoji predanosti Kristusu s frančiškovsko preprostostjo kdaj koli sejale seme evangelija v ljubezni do vsakega človeka. Posebej smo hvaležne sedanji skupnosti, ki v močni veri in vdanosti zapušča Trst. Kličemo Božjega blagoslova na sestre in na vse vernike ter ljudi dobre volje, ki bodo iz te dediščine zajemali in se bogatili osebno in kot občestvo,” je v poročilu na portalu še zapisala s. Vida Tomažič.
