V znamenju varnosti in spomina
Teden v matični domovini
V Sloveniji je minuli teden največ pozornosti pritegnila odločitev vlade o odpravi začasnega ponovnega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko. Ukrep, ki je veljal od oktobra 2023, je bil uveden zaradi zaostrenih varnostnih razmer in povečanih migracijskih tokov. Vlada ocenjuje, da so se okoliščine spremenile in da lahko varnost države učinkoviteje zagotavlja z drugimi oblikami policijskega dela. Namesto nadzora na mejnih prehodih bo policija okrepila izvajanje izravnalnih ukrepov na notranjih mejah in v notranjosti države, predvsem na območjih, ki predstavljajo večje tveganje za nezakonite migracije in čezmejno kriminaliteto.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek je ob tem napovedal umik policistov z mejnih prehodov in njihovo vrnitev v matične enote, kar naj bi omogočilo učinkovitejšo razporeditev kadrov. Notranji minister Franci Matoz je poudaril, da odprava nadzora ne pomeni zmanjšanja varnosti, temveč prehod na bolj prilagodljive in ciljno usmerjene oblike nadzora. Po njegovih besedah bodo pomembno vlogo igrali naključni pregledi na podlagi analiz tveganja ter okrepljeno sodelovanje s policijami sosednjih držav. Odločitev naj bi pozitivno vplivala tudi na pretočnost prometa in zmanjšala zastoje na prometno obremenjenih mejnih prehodih. K odpravi nadzora je Slovenijo pred kratkim pozvala tudi Evropska komisija. Poziv je naslovila na še osem drugih članic schengenskega območja, tudi Italijo in Avstrijo, ki izvajata nadzor na meji s Slovenijo.
V Ljubljani je potekala tudi tradicionalna slovesnost ob dnevu krivde, odpuščanja in sprave. Pri Lipi sprave na Žalah so se 15. junija poklonili žrtvam povojnega nasilja ter poudarili pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in prizadevanj za narodno spravo. Predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave Janez Juhant je povedal, da je glavni namen slovesnosti ohranjati spomin na vse žrtve vojne in revolucije ter poudariti, da je slovenski narod z revolucijo utrpel tragične posledice, ki so se pokazale predvsem v izgubi in izgnanstvu ljudi. Opozoril je na potrebo po dostojnem pokopu vseh žrtev medvojnega in povojnega obdobja ter po zagotovitvi pravice svojcev do resnice o usodi njihovih bližnjih.
Pomemben del slovesnosti je bil posvečen nedavno sprejeti noveli zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Juhant meni, da novela predstavlja korak naprej pri urejanju odprtih vprašanj iz slovenske polpretekle zgodovine. Ob tem je poudaril pomen enakega spoštovanja do vseh žrtev ter pozval k nadaljnjim prizadevanjem za spravo, sodelovanje in preseganje ideoloških delitev.
Na slovesnosti so prebrali tudi deklaracijo o narodni spravi, v kateri izjavljajo, da so državne in druge ustanove Slovenije dolžne vrniti čast in dostojanstvo vsem žrtvam medvojnih in povojnih pomorov, da naj se vse žrtve medvojnih in povojnih pomorov častno in dostojno pokoplje, da se za vse žrtve izstavijo verodostojni mrliški listi ter da se v slovenskem pravnem redu jasno zapiše, da je med drugo svetovno vojno v Sloveniji potekala tudi revolucija in da so nedolžne žrtve imele legitimno pravico, da se revolucionarnemu nasilju uprejo.
