Žarometi nad EPK so ugasnili, kako naprej? V Novi Gorici javna razprava o zapuščini Evropske prestolnice kulture
Kako graditi na dediščini Evropske prestolnice kulture (EPK) po tem, ko so žarometi ugasnili, je bilo glavno vprašanje javne razprave, ki jo je novogoriška občina 2. junija organizirala v mestni hiši. Njen cilj je bila izmenjava mnenj o upravljanju zapuščine EPK. V zadnjem času je prišlo v javnosti do trenj zaradi namere župana, da bi novogoriški kulturni dom s skoraj 50-letno tradicijo pripojili k Javnemu zavodu GO! 2025, ki je vodil projekt EPK. Zavodu se namreč izteka obdobje financiranja s strani Ministrstva za kulturo. Mestni svetniki so županovo pobudo o pripojitvi zavrnili.
Naj spomnimo, da so že lani novembra zaradi domnevno spornih poslovnih praks in visokih izplačil poslovanje zavoda GO! 2025 pod drobnogled vzeli v oddaji Tarča na prvem programu TV Slovenija, mestni svetniki pa so na podlagi tega izglasovali zahtevo za revizijo poslovanja zavoda, ki še ni zaključena. Tudi zato so se v javnosti okrepile kritike na račun poteka in izvedbe EPK, ki pa je vsekakor poskrbela tudi za izjemne dogodke in nove pridobitve v somestju obeh Goric.
Javna razprava je potekala tako, da so s strani občine povabljeni govorci kar uro in pol predstavljali projekt EPK kot zgodbo o uspehu. In tudi v 40 minutah, ki so ostale na voljo zbranim v dvorani, so se orkestrirano oglašali predvsem tisti, ki so bili kakorkoli vključeni v EPK in so sodelovali pri številnih dogodkih. Slišati je bilo pobude in predloge, kritike v zvezi z EPK in njegovo zapuščino, ki so bile v medijih in na družbenih omrežjih kar ostre, pa so ostale neizrečene. Deloma tudi zaradi spretno zastavljenega koncepta “javne razprave”, saj je za nasprotna mnenja zmanjkalo časa, morda pa tudi poguma, tako da je vse skupaj minilo v znamenju prepričevanja že prepričanih.
Župan Samo Turel je uvodoma naštel že izvedene aktivnosti glede zapuščine projekta EPK in dodal, da bo o tem, kako naprej, mogoče govoriti tudi na skupščinah občanov, ki bodo 24. julija, 10. in 21. septembra. Izpostavil je vse infrastrukturne projekte EPK v skupni vrednosti več kot 101 milijon evrov in omenil, da onkraj meje goriška občina ob podpori Dežele FJK nadaljuje z delom na uspehih EPK. “Imenovani smo bili za najbolj uspešno EPK do zdaj. Prepričan sem, da velja ta potencial, to energijo, ki se je tu ustvarila, predvsem pa mednarodni odmev izkoristiti tudi v prihodnje, še posebej vso infrastrukturo, ki je nastala, in jo napolniti z vsebinami in ustreznim programom,” je še povedal.
Marinka Saksida, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, je predstavila strateške dokumente, vezane na EPK, Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025, pa zaveze, ki so bile glede EPK dane Evropski komisiji. Pojasnila je, da so bile do zdaj izpolnjene vse, z izjemo zaveze o dediščini EPK, kar pa je v teku, saj aktivnosti na to temo potekajo že od leta 2024.
Arhitekt Boštjan Vuga, ki je sodeloval pri preureditvi območja novogoriške železniške postaje, se je vprašal, kaj bi bilo, če ne bi bilo EPK. “Verjetno bi bil ta del mesta še vedno tak kot pred 50 leti, še vedno bi pomenil fizično bariero med Gorico in Novo Gorico, bistveno bolj, kot jo predstavlja državna meja,” si je odgovoril in dodal, da bi še vedno hodili čez sedemnajst tirov, mimo napisa “prehod smrtno nevaren”, da bi v stavbi Super osmice še naprej domovale tehnične službe Slovenskih železnic, da bi ostal današnji Epic na pol prazno skladišče, po Kolodvorski poti pa bi potekal nemoten avtomobilski promet. Zaključil je, da bo EPK zanj uspešna zgodba, ko se bo v razpoložljive prostore novogoriške železniške postaje naselil rektorat Univerze v Novi Gorici in bo na prerojenem območju zaživel univerzitetni center.
Po videopovezavi sta o pomenu EPK in njegovi zapuščini spregovorila pianist Alexander Gadjiev in režiser Tomi Janežič, avtor gledališkega cikla Dodekalogija z dvanajstimi predstavami, ki so prejele številna priznanja in nagrade doma in v tujini ter jih brez EPK ne bi bilo, svoj pogled na nadaljevanje projekta pa je z zbranimi na daljavo delila tudi Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, soavtorica prijavne knjige za EPK.
V razpravo so se vključili tudi številni drugi prepoznavni obrazi EPK, med njimi plesalka Nastja Bremec Rynia, ki je povedala, da je z EPK Nova Gorica dobila svoj mednarodni plesni ansambel in da so v času projekta Brezmejno telo ustvarili enajst celovečernih predstav, tri kratke plesne filme in preko 70 dogodkov. “Ko berem komentarje na družabnih omrežjih, me zaboli srce. Namesto da bi bili ponosni na to, kar je uspelo mestu, regiji in državi, iščemo razloge za dvom. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da gre dediščina EPK naprej,” je še dejala.
Prevajalec Peter Szabo, ki je na številnih dogodkih EPK skrbel, da so jih razumeli prebivalci obeh Goric in širše, je spomnil na našo neverjetno posebnost, “da smo meja, dve državi, dve kulturi, dva jezika”. Dodal je, da smo kljub razlikam, ki nas determinirajo, uspeli narediti ogromno, in svetoval, da je treba še naprej graditi na tem, kar je naša posebnost in nas dela drugačne od drugih.
“EPK je tako močan projekt, da je spremenil mesti, lahko pa ga tudi zafrčkamo. Če v letih 2026 in 2027 ne bomo nič naredili, bomo znani kot tisti, ki so uničili EPK, in to bo kolektivna sramota,” pa je povedal Miha Kosovel iz Društva humanistov Goriške in apeliral na vse, da naj, tudi če jim v času EPK kaj ni bilo všeč, stopijo skupaj in skušajo v letih 2026 in 2027 to popraviti.
Glede na število rok, ki so se še stegovale v zrak, ko se je čas za razpravo iztekel, je ostal marsikdo brez besede, za kar pa bo, kot je pojasnila moderatorka srečanja, še priložnost na že omenjenih skupščinah občanov. Jezni pogledi nekaterih prisotnih, ki so do EPK-ja ter vsega, kar se je okrog projekta dogajalo in se še, bolj kritični, a so ostali vendarle tiho, pa so jasno izražali nezadovoljstvo s potekom javne razprave.
