Zadnji dušnopastirski obisk pri slovenskih skupnostih, Carlo Redaelli se je srečal s člani župnijskih svetov
Kristus postane stvaren v ljubezni in le v tej obliki ga je mogoče prepoznati v vsej njegovi resničnosti. Tako je bilo v začetku krščanstva, tako ostaja v najbolj zdravi cerkveni tradiciji. V tem smislu so tudi dušnopastirski obiski izraz ljubezni, ki prinašajo nove spodbude in tesnejše stike med verniki. V petek, 29. maja, so se člani župnijskih svetov štandreške dekanije zadnjič srečali z apostolskim administratorjem Carlom Robertom Mario Redaellijem pred njegovim odhodom v Rim. Srečanje se je izkazalo kot priložnost za dialog, izmenjavo mnenj in izkušenj. Pojavilo se je veliko pričevanj o pastoralnem delu, pa tudi zavest o nujnosti okrepitve sodelovanja.
Msgr. Renato Podbersič se je v imenu prisotnih zahvalil msgr. Redaelliju za trinajstletno vodenje nadškofije, katere del je tudi dekanija Štandrež z enajstimi župnijskimi skupnostmi. Povedal je, da so vsi člani pripravljeni hoditi za Kristusom in njegovim namestnikom med nami. Sledila so poročila posameznih skupnosti. Martina Valentinčič za področje Gorica-Brda se je spomnila obhajanja stoletnice posvetitve števerjanske cerkve in poimenovanja dvorane po msgr. Simčiču, obnove cerkve v Štmavru ter praznovanja petdesetletnice ustanovitve Slovenskega pastoralnega središča v Gorici. Pereča problema sta demografska kriza in pomanjkanje duhovnikov, ki mašujejo v slovenskem jeziku. Katja Volpi iz Štmavra je povedala, da so mladi aktivni in da skrbijo za ohranjanje običajev, čeprav prihajajo mlade družine zraven le občasno.
Dario Bertinazzi je v imenu župnije Jamlje povedal, da ima župnija 170 prebivalcev, a da jih je pri nedeljskih mašah le od 30 do 40. Ob praznikih je število večje. Sodelovanje je spodbudno in k temu pripomore tudi petje, za katero skrbi organist iz Doberdoba. Pastoralni svet se redno srečuje in aktivno sodeluje. To dokazuje tudi lepo oblikovana stoletnica blagoslovitve župnijske cerkve. Z vztrajno molitvijo in rednim bogoslužjem si prizadevajo za duhovno rast vseh tistih, ki so povezani z župnijo. V kraju skoraj ni otrok, zato so pri bogoslužju prisotni le starejši občani. Župnija ima več nekrščenih otrok, pa tudi družin, ki so od Cerkve oddaljeni. Priseljenci se v vaško in župnijsko življenje ne vključujejo. Župnija je majhna, zato bo v prihodnje treba iskati sredstva za njeno vzdrževanje v državnih finančnih virih. Župnija Doberdob ima okrog 950 prebivalcev. Po covidu se je število nedeljnikov zmanjšalo. Sodelovanje je pri maši obogateno z lepim petjem. Pred mašo se redno moli rožni venec, enkrat mesečno imajo izpostavljeno Najsvetejše, ko molijo za nove duhovne poklice. Župnijska slavja so velikokrat obogatena s pritrkovanjem. Trud, ki ga župnijska skupnost polaga v župnijo, nas navdaja z upanjem, da se ti, ki so oddaljeni, počasi vrnejo in postanejo del občestva. Otroci in mladi so zelo zasedeni, veliko se namreč ukvarjajo s športom. Bertinazzi je še poudaril, da v krščanski družbi pri nas in po Evropi opaža veliko verskega neznanja; gre za narode, ki so se oddaljili od krščanstva in bi potrebovali neko novo evangelizacijo.
Kristina Marussi je kot predstavnica pastoralnega področja Soča-Vipava povedala, da skupna srečanja dajejo prve sadove, kar dokazuje tudi lepa skupina animatorjev in sodelavcev. Pomembno je graditi skupaj in sodelovati pri pastoralnem načrtovanju. Duhovne obnove, poletni tedni in srečanja za otroke, mlade in odrasle v hiši šolskih sester v Žabnicah so edinstvena priložnost za delitev izkušenj in izobraževanje. V vseh cerkvah laiki radi sodelujejo, čeprav jih ni veliko. To se zlasti pozna na glasbenem področju, pa tudi pri bralcih Božje besede in pri urejanju cerkvenih prostorov. Živimo na verskem in narodno mešanem področju, kar jim je spodbuda za odprtost in sprejemanje tudi drugače mislečih. Na sedanjo družbo skušajo gledati pozitivno: spoznati hočejo, kaj jim hoče Bog povedati.
Msgr. Redaelli je navzoče spodbudil, naj z zaupanjem zrejo v prihodnost, ter jih opozoril, da je vsak posameznik poklican k doprinosu skupnosti. Težave nam vzbujajo želje, ki jih lahko uresničimo le s pogovorom in skupnimi močmi. Kar se tiče duhovnih poklicev, so razmere različne. V letošnjem velikonočnem času se je npr. v Franciji dalo krstiti 25.000 mladih. V naših skupnostih včasih občutimo težave z vključevanjem novih generacij, toda evangelij nas prebuja. Ko Jezus gleda množice, ne gleda na težave, ampak Božje polje. Žetev je obilna, delavcev pa malo. Naša prva naloga je pridobiti Gospodov pogled, ki je pogled v neskončnost, v polnost življenja, in ni nikoli pesimističen. Ne smemo se ustaviti le pri statističnih podatkih; z očmi Vstalega moramo gledati žetev, ki nam jo pripravlja. Msgr. Redaelli je poudaril tudi pomen sinodalnosti, “skupne hoje”, sodelovanja, ki temelji na medsebojnem poslušanju, skupnem razločevanju in iskanju skupnega dobrega. Pomembno je prisluhniti mladim, družinam in ranljivim, da bodo skupnosti vedno bolj odprte, misijonske in pozorne na potrebe okolja.
Msgr. Redaelli se bo od goriške Cerkve poslovil v nedeljo, 5. julija, ob 19 uri med evharističnim slavjem v stolni cerkvi. Novi nadškof Janpavel Dianin pa bo vstopil v škofijo v nedeljo, 12. julija: ob 16.30 bo v Ogleju vodil večernice, ob 19. uri pa bo v goriški stolnici vodil slovesno mašo s kanoničnim prevzemom nadškofije.
