“Na kulturnem področju živi, podjetni in inovativni!”
Tomaž Simčič ob občnem zboru Slovenske prosvete
Leto 2025 je bilo za Slovensko prosveto izjemno plodno, sama zveza in njene članice so pripravile več kot tristo dogodkov. To – in še marsikaj – je izšlo iz letnega poročila predsednika Slovenske prosvete Tomaža Simčiča, ki ga je prebral na občnem zboru zveze, ki je bil 21. maja 2026.
Zveza, ki združuje 27 članic – društev, zvez in drugih ustanov iz celotne Tržaške pokrajine – je v preteklem letu utrdila svojo povezovalno vlogo in vlogo osrednjega kulturnega stičišča v mestnem jedru, saj je samostojno organizirala Prešernovo proslavo v Trstu, študijski posvet v Mavhinjah ter projekt za spodbujanje bralne kulture, njen vsakoletni glavni podvig pa je organizacija (v sodelovanju s članicama DSI in MOSP) Študijskih dnevov Draga in Drage mladih. Eden najpomembnejših mejnikov minulega leta pa je bil nedvomno podpis listine o ustanovitvi Zamejske kulturne koordinacije v Novi Gorici, s čimer se je okrepilo sodelovanje med krovnimi organizacijami iz raznih zamejstev.
Poleg kulturnega udejstvovanja je Slovenska prosveta poskrbela tudi za mlade generacije, podelila je namreč kar pet štipendij iz sklada Albina Ločičnika, hkrati pa je bila aktivna tudi pri spremljevalnih dogodkih regate Barcolana – Barkovljanka. Jesen so kot vsako leto zaznamovali tudi Primorski dnevi na Koroškem, ki so s pestrim programom povezali Slovence iz Italije in Koroške. Ob vseh javnih dogodkih pa je društvo ves čas nudilo nepogrešljivo logistično, upravno in finančno podporo svojim članicam, jim zagotavljalo prostore na Donizettijevi ulici ter vzdrževalo stalne stike z manjšinskimi institucijami in državnimi oblastmi v Italiji ter Sloveniji.
O delovanju
Predsedniško mesto in ostale funkcije v upravnem odboru bodo novoizvoljeni člani porazdelili na prvi seji. Z dosedanjim predsednikom Tomažem Simčičem smo se medtem pogovorili o preteklem letu, vprašali pa smo ga tudi, kako bo za Slovensko prosveto izgledalo bodoče leto.
Kaj bi izpostavili iz delovanja v prejšnjem letu, kar se tiče same prosvete in pa včlanjenih društev?
Z razliko od leta 2024, ki ga je označevala izpeljava dveh večjih projektov, udeležbe na Socialnem tednu italijanskih katoličanov ter obeležitev 100-letnice rojstva pisatelja Alojza Rebule, smo se v leto 2025 nekako vrnili v bolj običajne tirnice in nadaljevali z dejavnostmi, ki že vrsto let dajejo ton naši organizaciji. Naj kot primer tovrstnih dejavnosti navedem Primorske dneve na Koroškem in pozornost do gledališke vzgoje najmlajših (Gledališki vrtiljak, Mala gledališka šola Matejke Peterlin), to zadnje v sodelovanju z Radijskim odrom. V tem smislu se mi zdi, da smo v letu 2025 zastavljene cilje v glavnem dosegli. Podobno si upam trditi tudi za včlanjena društva in ustanove, ki so v preteklem letu, seveda vsaka po svojih zmožnostih in v okviru lastnih ciljev in smernic, prav tako razvila bogato, raznovrstno in zanimivo dejavnost.
Katere so prioritete za naslednje obdobje?
V drugi polovici letošnjega leta bo Slovenska prosveta aktivno sodelovala pri organizaciji Študijskih dnevov Draga, ki bodo letos na običajni lokaciji na Opčinah med 11. in 13. septembrom, nato nas čaka izmenjava s koroškimi Slovenci, ki bodo letos gostovali pri nas, v Trstu, Gorici in v Kanalski dolini. Ob tem bo Slovenska prosveta seveda tudi spremljala delovanje svojih članic in jim po potrebi priskočila na pomoč.
Kako ocenjujete zdravstveno stanje kulturnega delovanja na naši strani meje?
Kot sem povedal na občnem zboru, nikakor ne moremo trditi, da bi naša društva “počivala”, saj je kulturna ponudba, ki jo nudijo manjšini, res taka, da so obiskovalci naših prireditev skoraj vedno prisiljeni izbirati med več možnostmi. Danes namreč mnoga društva s svojimi pobudami nagovarjajo celotno slovensko skupnost, ne le krajevno, v okviru katere so nastala. Jaz sicer mislim, da bi bilo treba nekaj več energij usmeriti v refleksijo, razmislek, evalvacijo opravljenega dela in, zakaj ne, v sprostitev ali, če tako rečem, “neorganizirano druženje”, da ne bomo pod pritiskom pretiranega aktivizma izgoreli. A vendarle ni dvoma, da smo kot skupnost na kulturnem področju živi, podjetni, marsikdaj tudi inovativni.
Na občnem zboru so bili v vodstvene organe Slovenske prosvete izvoljeni:
Upravni odbor: Eva Fičur, Alenka Giugovaz, Ksenija Kosmač, Maja Lapornik, Danilo Pahor, Mitja Petaros, Anka Peterlin, Tomaž Simčič, Francesca Simoni, Breda Susič, Igor Švab, Jakob Tul
Nadzorni odbor: Katja Pasarit, Branko Slavec, Mitja Terčon
Razsodišče: Manica Maver, Peter Močnik, Niko Tul
