Selektor je izbral svojo prvo postavo, glavne adute pa pustil na klopi
Teden v matični domovini
Po tem, ko smo pred tednom dni dobili novega predsednika vlade, imamo od minulega četrtka črno na belem tudi kandidate za njegove ministre. Demokrati so za ministra za gospodarstvo in delo predlagali Anžeta Logarja, za ministra za zdravstvo Tadeja Ostrca in Mihaela Zupančiča za ministra za pravosodje. V NSi so predlagali Jerneja Vrtovca za ministra za infrastrukturo in energetiko, Janeza Ciglerja Kralja za ministra za kmetijstvo, Valentina Hajdinjaka za ministra za obrambo in Matejo Ribič za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve. Stranka Fokus je za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj predlagala Moniko Kirbiš Rojs.
Do zadnjega so v tajnosti imena kandidatov držali v SDS. Njihovi ministrski kandidati so Andrej Šircelj za finance, Franci Matoz za notranje zadeve in javno upravo, Tone Kajzer za zunanje in evropske zadeve, Borut Rončević za izobraževanje, znanost in mladino, Polona Rifelj za okolje in prostor, Ignacija Fridl Jarc za kulturo ter Suzana Lep Šimenko za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z izjemo Širclja bi vsi kandidati izb SDS ministri postali prvič, so pa številni med njimi že bili državni sekretarji. Zanimivo je tudi, da so v SDS praktično vse najbolj vidne in močne člane pustili v parlamentu. Vodstvo stranke je očitno ocenilo, da se bodo glavne bitke odvijale tam in zato močno ekipo potrebujejo v državnem zboru. Kandidate bodo ta teden zaslišali na parlamentarnih odborih, ki bodo podali nezavezujoče mnenje. Nato bodo o celotni listi predvidoma konec tedna glasovali poslanci. Če jih podpre večina prisotnih poslancev, bomo dobili novo vlado, ki bi se lahko še isti dan sestala na prvi seji.
Svojega resorja pa kljub temu, da je v koaliciji, ni dobila stranka SLS, kjer so nad tem močno razočarani. Različni mediji so poročali, da je v vlado želela predsednica SLS Tina Bregant, ki pa je v svoji ekipi ni želel Janez Janša. Bregant je dan po razgrnitvi kandidatov na Facebooku zapisala, da je zanjo in njeno stranko to boleč dan. Nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik pa je na omrežju X ocenjeval, da so s tem z eno potezo usodno prizadeli zaupanje in partnerstvo med NSi in SLS ter naredili škodo nastajajoči vladi še pred imenovanjem. V zadnjih letih smo v SLS spremljali več pretresov in bojev za predsedniško mesto. Morda se bo zdaj stolček zamajal tudi Tini Bregant.
Pestro pa je tudi v parlamentu, kjer se zakoni vlagajo in sprejemajo kot po tekočem traku. Koalicijski poslanci so s podporniki Resnice izglasovali sklep, da zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zaradi davčnih določb ni mogoč. Sindikati, ki so vložili zahtevo, so že predhodno napovedali, da bodo vložili zahtevo za ustavno presojo tega sklepa. Prav tako je državni zbor sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Ta med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Skupina državljanov, med katerimi so tudi nekateri člani nekdanjega Odbora za varstvo človekovih pravic, so začeli zbirati podpise za referendum o tem zakonu. Ob tem so poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, s katerim bi med drugim na lokalnih volitvah odvzeli volilno pravico državljanom tretjih držav. Poslanska skupina Resnica pa je vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki pa bi kot izjemo od testiranja predvideval marihuano.
Po prstih jih je dvakrat dobila tudi odhajajoča Golobova vlada. Najprej zaradi na novo objavljenih prehranskih smernic, kjer so nekatere inštitucije očitale neupoštevanje strokovnih pripomb. Portal 24ur.com pa je razkril, da je Golobu v začetku meseca pisal generalni sekretar Nata Mark Rutte in mu očital, da je naša država napihnila obrambne izdatke z vključevanjem projektov, ki ne sodijo mednje. Rutte je v pismu ocenil, da je bila dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kolikor navaja vlada.
Skok na sodišča. Samire Šiljić je po sklenitvi sporazuma s tožilstvom priznal krivdo za povzročitev posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt Novomeščana Aleša Šutarja. Sodišče mu je za lanski napad izreklo šest let in tri mesece zapora, zaradi dveh predhodnih pogojnih obsodb pa mu dodelilo enotno kazen šest let in devet mesecev zapora. Medtem je višje sodišče v Kopru pravnomočno oprostilo Janeza Janšo, Branka Kastelica in Klemena Gantarja v zadevi Trenta.
Še zanimiva novica iz Ljubljane. Civilna iniciativa za Ljubljano je uspela zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma o širitvi plačevanja parkirnine v ljubljanskih soseskah. Župan Janković je napovedal, da bo mestnemu svetu predlagal umik odloka o parkiranju, s čimer bi se izognil referendumu. Zanimivo bo videti, ali bo iniciativa, ki je bila deležna široke podpore, poskušala kapital iz uspešne referendumske akcije unovčiti tudi na lokalnih volitvah.
