Habemus Janšam

Teden v matični domovini

Imamo ga. Slovenija je dobila predsednika vlade. Četrtič je to, kot je bilo jasno že zelo dolgo, postal Janez Janša. Minuli teden so potem, ko so vse stranke nove koalicije podprle koalicijsko pogodbo, le-to podpisali. Če si izposodimo kratek povzetek kolegov s STA, je koalicijska pogodba usmerjena v znatno zmanjševanje davčnih obremenitev gospodarstva, zmanjšanje birokratizacije in prevetritev javne uprave, odpiranje zdravstva zasebnemu sektorju po načelu, naj denar sledi bolniku, fleksibilizacijo trga dela, decentralizacijo države, boj proti korupciji, ustanovili naj bi tudi demografski sklad, kamor se bo preneslo državno premoženje. Po četrtkovem podpisu je v petek sledila še izredna seja državnega zbora, na kateri so izvolili Janšo za novega predsednika vlade. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 51 poslancev, proti jih je bilo 36. Število glasov za je zelo zanimivo. Koalicija SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati ter njihova podpornica Resnica imajo skupaj 48 glasov. Če predpostavimo, da sta v skladu s parlamentarno tradicijo svoja glasova primaknila poslanca narodnih skupnosti, smo pri številki 50. Torej je 51. glas lahko prišel le s strani poslancev Svobode, SD ali Levice. V vseh treh strankah so takoj zatrjevali, da nihče izmed njih ni podprl Janše, a nekdo je to storil. Ali je šlo zgolj za šalo ali pa je to napoved prestopa na drugi pol, bomo videli v prihodnosti.

Slovenija tako ima predsednika vlade, nima pa še vlade. Janša je napovedal, da bodo razdelitev ministrskih položajev dorekli ta teden. Procedura, ki sledi, je namreč taka, da mora novoizvoljeni predsednik vlade v 15 dneh po izvolitvi v državni zbor vložiti listo ministrskih kandidatov. Te potem zaslišijo na parlamentarnih odborih, ki izdajo mnenje o primernosti kandidata. Nato o imenovanju celotne vlade glasuje državni zbor. V Janševi vladi bo glede na novi zakon o vladi 15 resorjev. Imena nekaterih ministrskih kandidatov sicer že krožijo v medijih. Precej gotovo je, da bo finančni minister znova Andrej Šircelj (SDS), minister za področje infrastrukture in energetike Jernej Vrtovec (NSi), minister za gospodarstvo pa Anže Logar (Demokrati). Na drugih resorjih kroži več imen in izbira ni tako gotova, zato jih bomo za zdaj pustili ob strani.

V ospredje je ta teden znova skočila afera Black Cube in domnevno vmešavanje tujih obveščevalnih služb v slovenske volitve. Najprej se je sekretariat sveta za nacionalno varnost seznanil s forenzičnim poročilom o posnetkih, ki so ga pripravili v tujini. Kot je dejal državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk, se v primeru kažejo podobnosti z operacijami iz tujine, kjer so bili javno objavljeni izseki uporabljeni za vplivanje na volitve. “Iz razprave je tudi izšlo, da gre za utemeljene sume hudih kaznivih dejanj,” je dodal. Vsebine forenzičnega poročila zaradi odprtega predkazenskega postopka ni želel komentirati.

V zvezi z afero pa sta na ustavno sodišče romali tudi dve pritožbi. Eno je podala skupina državljanov na čelu z Dušanom Kebrom, drugo pa je vložil glasbenik, aktivist in neuspeli poslanski kandidat Svobode Darko Nikolovski. Slednjega sta pri tem podprli tudi dve poslanki Svobode. Oboji v pritožbi trdijo, da je bila z domnevnim vmešavanjem iz tujine kršena pravica do svobodnih in demokratičnih volitev.

Medtem pa so v poslanski skupini Resnica opozorili, da naj bi tri njihove poslance poskušali prepričati v prestop in jim pri tem ponujali finančne ugodnosti. Vodja poslanske skupine Katja Kokot je dejala, da so poslancem Nedeljku Todoroviću, Aleksandru Štoreku in Borisu Mijiću ponujali visoke podkupnine za prestop v drugo politično opcijo. V igri naj bi bile po besedah poslanke Kokot tudi sedemmestne številke, ponudbe pa naj bi prihajale od posameznih poslancev levega političnega pola in vodilnih oseb državnih gospodarskih družb. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je tožilstvu predal podpisane izjave poslancev z očitki o poskusih podkupovanja, zadevo pa bo preiskoval Nacionalni preiskovalni urad. Nekaj podrobnosti domnevnega podkupovanja je uspelo izbrskati novinarjem oddaje Tarča in portala N1. Poslanec Štorek naj bi kot nagovarjanje k prestopu izpostavil srečanje s predsednikom kajakaškega kluba Nivo Celje Dušanom Kondo. Moška naj bi se poznala, po pisanju N1 pa je Konda pri Štoreku lobiral za podporo ureditvi nove kajakaške proge na Savinji v Celju. Tarča je ob tem navajala vsebino Štorekove izjave, v kateri naj bi zapisal, da je šlo za ponudbo prestopa in omembe premoženjskih koristi. Konda je za medije zanikal, da bi Štoreku ponujal podkupnino za poslanski prestop. Druga dva poslanca Resnice – Todorović in Mijić – v svojih zapisih po poročanju Tarče nista navedla, kdo naj bi ju poskušal podkupiti in s koliko denarja. Pisala sta o ljudeh, ki naj bi v imenu levega pola ponujala denar v zameno za podporo.

Še kratka vest iz Novega mesta. Semire Šiljić, ki je obtožen napada na lani umrlega Novomeščana Aleša Šutarja, je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Podrobnosti sporazuma v času pisanja članka še niso bile znane, po poročanju STA pa jih lahko pričakujemo ta teden.