Nadškof Redaelli v Štivanu: “Gojimo odnose, tudi do Boga.”

Sveto birmo je prejelo dvanajst deklet in fantov

Praznično zvonjenje je 26. aprila, se pravi na zadnjo aprilsko nedeljo, vabilo v novo cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu na dogodek, ki bo gotovo ostal v lepem spominu vsem, ki so bili prisotni. Sredi popoldneva je namreč nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli kot apostolski administrator naše škofije, ki jo upravlja tudi po imenovanju za tajnika Dikasterija za kler v Vatikanu, podelil zakrament svete birme kar dvanajstim dekletom in fantom, ki sta jih katehistinji Petra in Martina skrbno pripravljali na sprejem tega zakramenta, ki nas milostno potrjuje za pričevalce vere predvsem v skupnosti, kjer živimo.

Nelahke razmere v pastoralni enoti Sesljan, Devin, Ribiško naselje po smrti g. Gianninija, zlasti v tem zadnjem polletju, ko imamo v Devinu dvojezično mašo, niso ovirale temeljitega katehetskega dela. Kot je povedal župnik don Fabio La Gioia, so se birmanci redno zbirali na nedeljskih srečanjih in pod vodstvom katehistinj poglabljali svojo versko pripravo tudi z branjem in razglabljanjem sporočila evangelija sv. Marka ter sodelovanjem pri nedeljskem bogoslužju z branjem beril, psalma, prošenj in petjem. V svoji homiliji se je nadškof Redaelli, ki se je skliceval na pismo, ki so mu ga naslovili birmanci, veselil, da so ti mladi, polni zanimanj in talentov, ki jih gojijo na različnih področjih: doma, v šoli, pri športu in glasbi, tudi sad lepih, dobrih odnosov v družini, z vzgojitelji in voditelji. Ocenil je, da so tudi do Boga zgradili lep odnos. Ta lepi odnos do verskega čutenja pa lahko vsakdo izmed nas dnevno utrjuje v vsakdanjem življenju tudi po milosti darov Svetega Duha, ki jih birmanci prejmejo s polaganjem rok in maziljenjem. Dar modrosti, razuma, sveta, moči, znanja, pobožnosti in strahu Božjega so orodja, ki naj pomagajo, da tako okrepljeni z besedo in dejanji utrjujemo in pričujemo svojo vero. Ti darovi nam obenem pomagajo, da tudi v dneh neizogibnih težav in dvomov ne izgubimo upanja in ohranjamo odprt odnos do Boga. Človek je namreč bitje odnosov in vsak odnos je treba vztrajno gojiti in poglabljati.

Skrbno pripravljeni obred je v glavnem potekal v slovenščini. Birmanci in njihovi starši so sodelovali z branjem beril in prošenj ter prinašanjem darov. V prezbiteriju so za birmanci sedeli tudi otroci osnovnošolskih veroučnih skupin in sodelovali pri petju nekaterih spevov, ki sta jih na kitaro spremljala Nataniel in Martina. Na koru pa je pel cerkveni pevski zbor Devin-Štivan. Ob orglah je bil dolgoletni organist Herman Antonič. Zbor je ob mašnih delih iz Vodopivčeve Maše sv. Katarine in Troštove Ljudske maše zapel še vrsto pesmi, ki so obogatile praznični dan.

Po prazničnem obredu pa smo se birmanci, botri, starši in drugi farani ustavili še pred cerkvijo, da smo ob obloženih mizah v bolj sproščenem vzdušju, ob pogovorih in izmenjavi vtisov, utrjevali občestvo, ki naj poveže to našo preizkušeno župnijsko skupnost.