V Doberdobu so predstavili žepni tlakovec spomina 17 kamnov za 17 imen: deportiranci se vračajo domov
V petek, 24. aprila 2026, je v Kraški hiši na Gradini v Doberdobu potekala predstavitev publikacije z naslovom 17 kamnov × 17 imen, ki je rezultat dela mnogih pri dolgoletnem projektu, katerega nositelj je društvo Hrast iz Doberdoba. Projekt se je začel leta 2018, ko so odborniki na pobudo Lorenza Draščka začeli uresničevati idejo o tlakovcih (t. i. stolpersteine), s katerimi so želeli ohraniti spomin na deportirane domačine. Sodelovanje z Občino Doberdob in sekcijama VZPI Doberdob ter Dol-Jamlje je omogočilo, da so se ideje uresničile.
V šestih izvedbah je bilo postavljenih 17 tlakovcev v spomin na 17 deportirancev iz Doberdoba in okolice. To so bili: Andrej Frandolič, Jožef Ferfolja, Rudolf Lavrenčič, Jožef Boneta, Jožef Ferletič, Alojz Jelen, Alojz Lavrenčič, Mario Pahor, Bruno Šuligoj, Pavel – Stanko Devetak, Oton Jarc, Mario Lavrenčič, Andrej Mokole, Jožef Malič, Severina Malič in Alojzija Marušič-Malič. Ob tej priložnosti je bila predstavljena brošura, ki prinaša njihove življenjske zgodbe. Publikacija je nastala s finančno podporo Deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine.
Na večeru, ki se je začel z glasbeno točko v izvedbi Viljema Gergoleta, je spregovoril župan Občine Doberdob Peter Ferfoglia, ki je pozdravil prisotne in v govoru razmislil o pomembnosti tlakovcev v vsakdanu. “Kamni spotike, ki za trenutek zmotijo vaš vsakdanji korak, nas opominjajo, da spomin ni vaja iz preteklosti, temveč dejanje prisotnosti,” je povedal. Besedo je prevzel tudi predsednik sekcije VZPI Dol-Jamlje Patrik Zuljan, ki je prisotne takole nagovoril: “Menim, da se s takšno publikacijo naši deportiranci vračajo domov v zavesti, spominih in zgodovini.” Cristian Lavrenčič, predsednik društva Hrast, je publiki predstavil zgodovino projekta od začetkov do dneva izdaje publikacije. “Projekt Stolpersteine ostaja živ in ga je treba vsakodnevno negovati, saj je pozaba vedno za vogalom. Spomin je potrebno obujati, saj lahko s časom iz pozabe preide v nevednost in izgubo dragocenosti našega okolja,” je poudaril Lavrenčič.
Večer je povezovala Giulia Černic, ki je po uvodnih besedah organizatorjev dala besedo vodji projekta Lorenzu Draščku. Ta je začel z orisom pobude na evropski ravni: “Projekt Stolpersteine je umetniško, družbeno in politično dejanje, ki ohranja spomin. Gre za pomemben prehod med generacijami, med družinami, otroki in sorodniki. Spomenik, ki ga je zasnoval Gunter Demnig, temelji na ideji, da se za vsakega deportiranca postavi kamen. Vsak tlakovec vsebuje ključne podatke: ime, datum rojstva, datum deportacije in datum smrti.” Poudaril je, da dogodki iz preteklosti za sabo puščajo močan pečat. Prav zaradi tega je prišlo do zamisli, da bi resničnost prenesli na papir. Tako je nastala knjiga, ki je zasnovana kot potovalni dnevnik. Sestavlja jo trda platnica, ki simbolično varuje spomin na deportirance, in vključuje tudi zemljevid lokacij, kjer se nahajajo tlakovci. Srce dnevnika predstavljajo življenjepisi žrtev, ki so obogateni z osebnimi podatki, kot so identifikacijske številke zapornikov, kraji deportacije in zapiski o odvzemu osebnih predmetov v koncentracijskih taboriščih. Osebe v knjigi so razvrščene kronološko glede na leto deportacije, kar daje občutek neposrednega spremljanja dogodkov s strani bralca. Vključeni so tudi prispevki uglednih gostov, ki so bili prisotni na postavitvah tlakovcev. “Publikacija predstavlja žepni tlakovec spomina, ki vodi po vseh tlakovcih v vasi. Namenjena je mimoidočim, turistom in učencem, ki bodo s pomočjo knjige lažje razumeli zgodovinski kontekst,” je ob koncu povedal Drašček.
Večer se je sklenil z dolgim in ganljivim aplavzom. Dogodek ni bil le obeležje preteklosti, temveč je želel podati sporočilo za prihodnost. Spominjanje ni pasivno dejanje, ampak odgovornost, ki jo nosimo kot skupnost.
