“Naša glasba briše meje”

POGOVOR Jasna Gornik o mednarodni a cappella prireditvi Vokalna eksplozija

Festival Vokalna eksplozija je mednarodna a cappella prireditev, ki je nastala leta 2016 v organizaciji treh vokalnih skupin s pevci različnih starosti iz Gropade pri Trstu. Za umetniško vodstvo festivala vsako leto poskrbi Vokalna skupina Anakrousis, ki črpa navdih že iz svojega imena: anakruza (iz grščine ἀνάκρουσις) pomeni uvodni glasbeni motiv, predtakt, ki nakazuje ritem in energijo, značilno za swing in jazz, glasbena žanra, ki močno zaznamujeta njihovo delovanje. Poleg swinga in jazza festival vključuje tudi druge glasbene sloge, kot so surf, bounce, pop, evergreen in gospel, ter tako ustvarja raznolik in dinamičen vokalni prostor. O festivalu, ki bo letos potekal od petka, 17. aprila, do nedelje, 19. aprila, njegovem razvoju in pomenu za kulturno okolje smo se pogovorili s podpredsednico Kulturnega društva Anakrousis Jasno Gornik.

Kako je nastala skupina Anakrousis in kako se je rodila ideja za festival Vokalna eksplozija?

Ime Anakrousis izhaja iz grščine, zapis s črko k pa smo izbrali zavestno, saj “anakruza” obstaja tudi v slovenščini – tako smo ustvarili nekakšno mešanico obeh jezikov. Skupina je nastala leta 2009, ko smo začeli skupaj prepevati na nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda z željo, da bi v zborovski prostor prinesli sodobnejšo glasbo. Začetki niso bili lahki, saj tak repertoar pri nas ni bil običajen. V sezoni 2012/2013 smo uradno postali društvo, danes pa pod okriljem Anakrousis delujejo tri skupine: Anakrousis Young, Anakrousis Project in kvintet. V Gropadi skupaj s KD Skala, kjer delujeta tudi moška Klapa Skala in ženska vokalna skupina Skala, soustvarjamo izjemno živahno zborovsko okolje, saj v majhni vasi deluje kar pet zborov. Poleg koncertov pripravljamo številne delavnice, kulturne večere in druge dogodke ter tesno sodelujemo z lokalnimi društvi. Iz nekdanje zborovske revije je pred devetimi leti nastal festival Vokalna eksplozija, ki danes združuje koncertni in izobraževalni program ter je odprt za vse, ne glede na predznanje.

Ime Vokalna eksplozija smo izbrali, ker smo želeli nekaj močnega in takoj opaznega. Čeprav beseda “eksplozija” danes lahko zveni dvoumno, smo jo razumeli kot nekaj izrazito pozitivnega, kot edino eksplozijo, ki povezuje in ne razdvaja. Festival tako predstavlja pravo eksplozijo vokalne ustvarjalnosti, ki združuje lokalne in mednarodne izvajalce ter prinaša bogastvo glasbe v naš prostor.

Povej nam kaj več o festivalu.

Festival se je razvil iz delavnic, ki so potekale ob sobotah in nedeljah, na katere smo vabili priznane profesorje, aranžerje in skladatelje predvsem s področja sodobne vokalne glasbe. Med prvimi gosti so bili tudi naši takratni vzorniki, na primer The Real Group, ter sodelavci iz zasedb, kot sta Perpetuum Jazzile in The Swingle Singers.

V zadnjih dveh letih pa smo koncept nadgradili in začeli vabiti kar celotne vokalne skupine, ki vodijo večgeneracijske delavnice. Tako lahko posamezni člani iste zasedbe hkrati delajo z različnimi skupinami udeležencev, kar se je izkazalo za zelo učinkovito. Lani so bili z nami Rebel Bit iz Cunea, letos pa prihaja zasedba Mezzotono iz Barija, ki deluje na mednarodni ravni in prinaša italijansko pop glasbo različnih obdobij na svetovne odre. Delavnice bodo vodili čez vikend, sklenile pa se bodo z nedeljskim koncertom v Trstu v Beethovnovi dvorani, kjer bodo skupaj z njimi nastopili tudi udeleženci. Ob delavnicah in zaključnem koncertu vsako leto povabimo tudi mednarodno priznane skupine, da lahko udeleženci spoznajo vrhunske vokalne prakse v živo. V preteklih letih so tako nastopili ansambli, kot so Jazzation iz Budimpešte, The Real Group in španski Melomans, letos pa bo gostovala skupina Vox Arsana. Pomemben del festivala ostaja tudi sodelovanje z USCI Trst in Zvezo slovenskih kulturnih društev, v okviru katere pripravljamo revijalni večer zborov. Program festivala se razteza čez tri dni. V petek ob 20.30 bo v Gropadi potekala revija zborov v sodelovanju z ZSKD in USCI. V soboto ob 20.30 sledi koncert skupine Vox Arsana, v nedeljo ob 20.30 pa zaključni koncert zasedbe Mezzotono v Trstu. Delavnice bodo potekale v Gropadi tako v soboto kot v nedeljo od 10.00 do 17.00.

Festival je pravzaprav trojezičen. Kako pomembna je večjezičnost za vašo identiteto?

Vedno smo skušali iti nekoliko proti toku in ostati odprti ter vključujoči. Naši dogodki niso namenjeni le slovensko ali italijansko govorečemu občinstvu, ampak želimo doseči čim širši krog ljudi. Prav ta pristop nam je omogočil tudi vključitev v mrežo Italian A Cappella Society in povezovanje z drugimi festivali, s katerimi si izmenjujemo izkušnje ter ohranjamo visoko kakovost programa. Čeprav po velikosti ostajamo manjši festival (delavnic se običajno udeleži okoli 40 ljudi), se po vsebini in ravni lahko primerjamo z najboljšimi evropskimi festivali. V Furlaniji – Julijski krajini podobnega dogodka ni, zato na neki način predstavljamo celotno območje in si ne želimo ostati zaprti v lokalno okolje. Na festival prihajajo udeleženci iz različnih držav, od Nemčije in Malte do ZDA in Moldavije, pogosto tudi taki, ki ne govorijo ne slovensko ne italijansko. Zato nam je večjezičnost ključnega pomena: program in komunikacija potekata v treh jezikih, pri čemer je slovenščina na prvem mestu, pomembno vlogo pa ima tudi angleščina kot skupni jezik povezovanja.

Se ti zdi, da glasba res briše meje ali se v praksi kdaj pokažejo tudi razlike?

Naša glasba briše meje. Te pogosto nastajajo iz različnih razlogov, mi pa jih skušamo vedno znova preseči. V projekte zavestno vključujemo čim več ljudi in organizacij, saj želimo pokazati, da je s sodelovanjem mogoče doseči več. Meje bodo vedno obstajale, vendar jih je treba znati presegati in na njihovem mestu graditi nekaj novega. Vsak deluje v svojem okolju, a pomembno je, da ga skupaj iz leta v leto izboljšujemo.

Festival združuje zelo različne sloge, od renesančne glasbe do jazza in popa. Kako sestavljate tako raznolik program?

Znotraj umetniškega odbora festivala imamo dolgoletne izkušnje s sodobno vokalno glasbo in dobro poznamo mednarodno sceno – od aktualnih skupin in trendov do zahtev produkcije. Zato se povsem naravno povezujemo z izvajalci, razumemo njihove pogoje in razmišljamo, kaj lahko ponudimo tudi naši skupnosti. Naš cilj je, da v lokalni prostor prinašamo kakovostne mednarodne izkušnje in jih približamo širši pevski skupnosti. Pri tem imam pomembno vlogo tudi sama, saj skozi leto obiskujem festivale po Evropi, kjer spoznavam izvajalce in vzpostavljam stike. Veliko povezav nastane tudi prek družbenih omrežij, kjer skušam ohranjati živ stik s to skupnostjo.

Izbira gostujočih skupin temelji na tem, kaj je v določenem trenutku smiselno in koristno za naš prostor. Pogosto gre tudi za dolgoročne odnose, tako smo na primer najprej povabili posamezne člane skupine The Real Group, kasneje pa nam je uspelo gostiti tudi celotno zasedbo. Predloge nato predstavimo odboru ter partnerjem, kot sta Zveza slovenskih kulturnih društev in USCI Trst, s katerimi skupaj oblikujemo končni program.

Swing in jazz sta bila začetni navdih. Ali še vedno ostajata v središču festivala?

Seveda. Vsako leto povabimo tudi skupino, ki se posveča jazzu. Gre za izjemno zahteven slog, ki ga naši zbori le stežka dosežejo, saj zahteva poglobljeno glasbeno znanje, občutek za slog in veliko mero improvizacije, še posebej pri glasbi iz 20. in 30. let prejšnjega stoletja. Za izvajanje jazza moraš resnično razumeti glasbo, obvladati ritem in izraz ter imeti široko glasbeno razgledanost. Takih skupin ni veliko, zato jih še toliko bolj cenimo. Za nas jazz predstavlja nekakšen vrh sodobne vokalne glasbe oz. ideal, h kateremu stremimo, tudi če do njega pogosto prihajamo postopoma, prek drugih slogov, kot je swing ali pop.

Kako izbirate gostujoče skupine? Kaj mora imeti ansambel, da ga povabite?

Najprej mora projekt ustrezati našemu proračunu. Poleg tega pa izbiramo predvsem skupine, ki so tudi človeško odprte in pripravljene na sodelovanje. V preteklosti smo imeli izkušnje z izvajalci, ki so prišli zgolj na koncert in jih okolje, v katerem nastopajo, ni zanimalo – tak pristop za nas nima prave vrednosti. Zato dajemo prednost umetnikom, ki jih zanima skupnost, v katero prihajajo, in ki želijo udeležencem tudi nekaj predati. V nekaterih okoljih je morda običajno, da prideš, nastopiš in odideš, pri nas pa želimo ustvarjati odnose in vsebino, ki ostane.

Kako se je festival spremenil od prve izvedbe do danes?

Vsako leto se festival razvija in doživlja svojo evolucijo. Lani in letos ohranjamo isti format, ker se je izkazal za zelo uspešnega, a v prihodnje bo zagotovo doživel nove spremembe. Najpomembnejše pa je, da obiskovalci poslušajo kakovostno glasbo, se kot neprofesionalni pevci naučijo nečesa novega, se zabavajo in med koncem tedna zares izklopijo vsakodnevne skrbi. Festival omogoča tudi ustvarjanje prijateljstev in povezovanje tako na osebni, glasbeni kot profesionalni ravni, kar pogosto vodi do novih projektov, ki nastajajo hitro in močno. Osebno sem zaradi teh festivalov, poleg novih prijateljstev, postala tudi menedžerka skupin The Real Group in Rebel Bit, saj so bili navdušeni nad tem, kako dobro organiziramo dogodek v Trstu. To pove, da smo majhno kraško društvo, a zmožno organizirati nekaj velikega, kar pritegne tudi mednarodno priznane izvajalce.

Kakšna organizacija stoji za takim festivalom?

Organizacija festivala je dolgotrajen proces, pri čemer je ključno, da so člani društva in umetniškega odbora na festivalu prisotni vse tri dni. Brez njihove angažiranosti logistično ni mogoče izpeljati dogodka. Zato sem izjemno hvaležna vsem, ki se v tem vikendu posvetijo katerikoli nalogi, od priprave malic, usmerjanja pevcev, urejanja hotelov in izletov do kosil in večerij. Priprava dvoran, odra in tehnične opreme je zahtevna in naporna, a je hkrati to delo zelo nagrajujoče. Organizacija ni omejena le na festivalski vikend, poteka skozi vse leto, saj je treba usklajevati proračune, regionalne razpise, sponzorje in pogodbe s skupinami. Stroški so veliki, od avtorskih pravic (SIAE) do hotelov, prevozov in letalskih kart, zato je vsak korak skrbno premišljen.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Rajonskemu svetu za Vzhodni Kras, Zvezi slovenskih kulturnih društev, deželnemu svetu ter banki ZKB za njihovo podporo, ki omogoča izvedbo festivala.

Kaj bi letos posebej izpostavila v programu?

Najprej bi izpostavila oba glavna koncerta. Skupina Vox Arsana je nastopila skupaj z New York Voices, eno najboljših vokalnih skupin na svetu, ki bo letos z njimi pela tudi na Ptuju. Gre za izjemne glasbenike, ki zaključujejo svoj a cappella proces, in njihov nastop na istem odru z NY Voices pomeni veliko. So pravi geniji v jazzu in improvizaciji. Drugi vrhunski gostje so Mezzotono, ki na oder prinašajo veselje in energijo. Njihov koncert je primeren za vsakogar, tudi za tiste, ki ne poznajo moderne pop glasbe. Skupina Vox Arsana pa predstavlja odličen primer vrhunske vokalne zasedbe za sodobno zvrst.

Festival se širi tudi v Istro. Ali je to začetek širše mednarodne zgodbe? Kakšne pa so vaše sanje za prihodnost festivala?

Absolutno. Letos se bo festival Vokalna eksplozija razširil tudi v Istro, kjer bo teden dni po festivalu skupaj z Mednarodno akademijo Crescendo potekal pevski vikend z zasedbo Rebel Bit iz Cunea. V Istri imamo naši dirigentki Loro Pavletič in Petro Grace Zoppolato, kar nam omogoča, da lokalne stvarnosti povežemo in organiziramo čim večje projekte. Festival je tako velik, da udeleženci, ki pridejo na Vokalno eksplozijo, pogosto nadaljujejo pot tudi na Hrvaško.

Osebno bi si želela, da bi nam v prihodnosti uspelo privabiti ameriško country vokalno skupino Home Free, a bomo videli, kako se bo to razvijalo. Na splošno pa si vedno prizadevamo za višjo kakovost, večjo udeležbo in večjo prepoznavnost festivala, tako med organizacijami kot širšo pevsko skupnostjo.