Človek – žrtev v nehumanem družbenem sistemu
Nova leposlovna knjiga koroškega avtorja Stefana Feiniga z industrijsko-potrošniškim naslovom Made in China
Leta 1987 rojeni absolvent Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Stefan Feinig piše poezijo in prozo v slovenskem in nemškem jeziku. Prvič se je pojavil v javnosti leta 2015 z zbirko kratkih zgodb, ki jih je napisal v nemščini. Temu prvencu je sledil leta 2016 še nemški kriminalni roman Das wilde Schaf – Divja ovca.
V slovensko-nemški zbirki kratkih fragmentarnih zapisov z naslovom Rob krožnika in obzorje, ki je izšla leta 2019 pri celovški Mohorjevi založbi, se Feinig na zanimiv način sprašuje, kako oseba, ki se duševno utaplja v enolični dejavnosti, še lahko ostane človek. Njegov “glavni junak” namreč v hotelu Raj dan za dnem pomiva posodo in skuša kljub enoličnemu delu ohraniti osebno integriteto in notranjo svobodo. Njegov protagonist v pri isti celovški slovenski založbi dve leti zatem izdani knjigi z lapidarnim naslovom 374 pa je v primeri s protagonistom iz prejšnje knjige samo še številka, saj je izvržen iz delovnega procesa. Na uradu za zaposlitev išče novo delo. Leta 2022 je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšel v knjižni obliki še Feinigov spev Vampirji svetlobe, v katerem v slovenskem jeziku na meditativen način razmišlja o človeški ranljivosti, razočaranju in željah, ki se le redko izpolnijo. V ospredju dogajanja sta dve figuri, moški in ženska, ki iščeta svetlobo in ljubezen, ki bo prerasla negativnosti sveta.
Feinigov novi, tokrat v nemščini napisani tekst Made in China z oznako “ep”, ki je prav tako izšel pri njegovi zdaj že hišni celovški Mohorjevi založbi, pa po lirični medigri z vampirji svetlobe spet posega v temne strani človeške družbe. Njegova tokratna protagonista Wu in Han sta izkoriščana industrijska delavca v kitajski tekstilni tovarni. Feinig se pri oblikovanju svojega epa opira na ugotovitve Karla Marxa o odtujitvenih procesih. Za Marxa je odtujeno delo, ki ne upošteva potreb delavca, osnova izkoriščanja. “Bolj ko je izpolnjen proizvod, bolj je delavec odtujen,” je ugotavljal že leta 1844. Vendar se je teorija o odtujenosti oz. alienaciji pojavila že prej v teologiji, kjer je pomenila oddaljenost od Boga.
Za Feiniga je odtujenost, kot je razvidno iz njegovega novega literarnega dela, odmik od lastnega človeškega bistva. V tej zvezi zapiše, da se ponavadi sploh ne zavedamo, da so stvari, predmete, potrebščine, ki jih tako pridno kupujemo in uporabljamo, izdelali ljudje in da za vsakim izdelkom stoji človek in njegovo delo pod velikokrat nečloveškimi pogoji.
Stefan Feinig ve, o čem piše. Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je študiral anglistiko, amerikanistiko in publicistiko ter se na različne načine prebijal skozi življenje. Med študijem je delal kot svobodni sodelavec pri radiu, bil je asistent filmske produkcije, prevajalec, novinar, znanstveni lektor, kuhinjski pomočnik, izdelovalec polprevodnikov in detektiv za izgubljene živali na Dunaju. Ve, kaj pomeni biti zaposlen in kaj pomeni biti nezaposlen.
Z veliko doslednostjo in ponotranjeno vztrajnostjo obkroža tudi tokrat pravzaprav eno samo temo: izkoriščanje človeka v stiski. S ponavljanjem istih in podobnih besed v kratkih stavkih in besednih sklopih ustvarja poseben ritem ter preliva vsebino sporočila v jasno oblikovano enoto.
Glavni lik epa Made in China Wu je zelo bolan. Muči ga hud kašelj. Duši se in občasno pljuva kri. Delavce v skupinskih barakah, kjer po opravljenem delu v tovarni počivajo in spijo, Wujev nočni kašelj vedno bolj moti. Skupaj sklenejo, da ga bodo, ker noče in noče izginiti ali umreti, odpravili, eliminirali, oziroma, kot se opravičujejo, “odrešili muk”. Za to kruto dejanje določijo delavca Hana, ki ga že dolgo moti Wujevo stalno pokašljevanje in slabo zdravstveno stanje. Že kot otrok je moral na kmetiji pomagati očetu pri kolinah, ko so klali prašiča. Oče mu je takrat vlival pogum z besedami, da je prašič sicer nedolžen in se ne zna braniti, ampak to je pač njegova usoda. Tudi to, kar se bo zgodilo z Wujem, ki moti delovno skupnost in ga je treba odpraviti, je usoda.
Priznati moram, da je Feinigovo novo literarno delo, ki ga je avtor razdelil v dva dela, težko in neprijetno branje. Je literarno poročilo o umiranju in smrti ter tudi boleča analiza krutosti človeške družbe zaradi njene ujetosti v človeka nevredna stanja. Ni ljubezniva povest za lahko noč in dobro spanje. Kljub temu je pisateljevo sporočilo jasno. Ne dopuščajmo nevrednih delovnih pogojev in ne kupujmo izdelkov, ki so nastali pod takimi pogoji.
Made in China je, kot je zapisano že na prvi strani platnic, spet “100 % Feinig”. Knjigo je avtor, kot ponavadi, opremil z različnimi simbolnimi grafičnimi znaki, ki nakazujejo delovne procese in v njih nastale industrijske izdelke. Nova Feinigova knjiga je vsekakor drzna kritika negativnega družbenega in političnega stanja.
