Kosovelova nagrada se vrača po dvajsetih letih

Kulturni konzorcij za Tržiško je ponovno razpisal natečaj za prevod slovenske književnosti v italijanščino in poudaril pomen dialoga med kulturama

Da se zanimanje večinskega naroda za slovensko manjšino v Italiji v zadnjih letih povečuje, dokazuje tudi letos ponovno razpisan prevajalski natečaj Kosovelova nagrada Kulturnega konzorcija za Tržiško (KKT). Nagrado, namenjeno prevajanju slovenske književnosti v italijanščino, so pri konzorciju po skoraj dvajsetih letih ponovno oživili ob stoletnici smrti pesnika s Krasa ter jo prejšnji teden predstavili pred krajevnimi političnimi in družbenimi predstavniki v Ronkah, na sedežu KKT.

Prva izvedba prevajalskega natečaja je bila razpisana leta 1994, tri leta pozneje pa je bil nagrajen in izdan prvi italijanski prevod Pahorjeve Nekropole. Do leta 2007 je konzorcij nagrado razpisal še dvakrat. Z letošnjim razpisom pa se, kot je na predstavitvi povedala odgovorna za slovensko okence Tanja Tuta, začenja novo poglavje delovanja ustanove, ki si vse od svoje ustanovitve leta 1977 prizadeva za vrednotenje in približevanje slovenske kulture italijanski javnosti. Nagrada, ki se je do danes prirejala sporadično, želi s pomočjo deželnega prispevka postati redna pobuda KKT.

Laboratoriji sobivanja

Že dve leti po ustanovitvi je pri konzorciju nastal posvetovalni odbor za slovenske zadeve, ki je v osemdesetih in devetdesetih letih uresničil številne pobude. Prav v tem okviru so italijanskemu občinstvu prvič predstavili pomembne slovenske avtorje, kot so Boris Pahor, Ciril Zlobec in tudi Srečko Kosovel. Kot se je ob predstavitvi spomnila ena glavnih pobudnic nagrade Aleksandra Devetak, so bili ti dogodki pravi “laboratoriji sobivanja”, saj so omogočali neposreden stik med obema kulturama.

Tudi danes na KKT verjamejo, da je želja po medsebojnem spoznavanju slovenske in italijanske skupnosti še vedno zelo živa. To potrjuje slovensko okence, ki v KKT deluje od leta 2018. Sprva je obstoj dvakrat omogočalo triletno deželno financiranje, od lanskega leta pa je vključeno v mrežo za slovenski jezik v javni upravi Dežele FJK. S svojim delom zaposleni na slovenskem okencu nadaljujejo pot, ki jo je pred skoraj petdesetimi leti začrtal posvetovalni odbor. Na srečanju sta bila omenjena čezmejni projekt Pripovedoval ti bom o azbestu, ter najnovejšo publikacijo KKT o Travniku v Gorici z naslovom Ljudje iz Velikega trga. V tem času je bila v celoti prevedena spletna stran ustanove, trenutno pa poteka priprava prevoda spletne strani knjižničnega Sistema BiblioGo.

Prevod kot ustvarjalno delo

Po mnenju članice založniškega odbora Mare Černic je bila Kosovelova nagrada že ob nastanku zelo daljnovidna pobuda, saj je spodbudila prevod Pahorjevega dela v času, ko avtor še zdaleč ni bil tako znan kot danes. Opozorila je, da literarni prevod ni zgolj prenos informacij iz enega jezika v drugega. “Prevajalec mora v drug jezik prenesti čustva in izkušnjo, ki ju je avtor oblikoval v materinščini. To je ustvarjalno delo, prava mojstrska obrt – prevajalec je tudi avtor,” je dejala.

Podporo ponovni uvedbi nagrade so izrazili predstavniki institucij. Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je poudaril, da je treba še naprej vlagati v varstvo jezikovnih manjšin, saj prav te predstavljajo eno največjih bogastev prostora. “Naša posebnost danes temelji prav na prisotnosti manjšin na tem območju,” je dejal in izrazil zadovoljstvo, da je dežela prispevala k ponovnemu zagonu natečaja.

Denarno nagrado za najboljši prevod je zagotovila ZKB Trst – Gorica. Predsednik Adriano Kovačič je na predstavitvi poudaril pomen povezovanja in nadaljnjega širjenja sporočila GO! 2025. Prisotne je pozdravil tudi deželni svetnik Antonio Calligaris, ki je – kot je povedal predsednik konzorcija Davide Iannis – vedno ob strani KKT.

Rok za oddajo prevodov na letošnji natečaj je 31. julij. Več informacij je objavljenih na spletni strani ccm.it.