Poklon kulturi, veri in ustvarjalnosti

Prešernova proslava društva Rojanski Marijin dom

V nedeljo, 1. marca, so v prostorih rojanskega Marijinega doma pripravili občuteno proslavo ob dnevu slovenske kulture. Dogodek, ki ga že dolga leta skrbno pripravlja tamkajšnje istoimensko društvo, je bil znova dokaz njihove vztrajnosti in predanosti pri ohranjanju živega plamena slovenske prisotnosti v tem predelu mesta – kljub vsem težavam, ki jih prinaša današnji čas.

V preddverju rojanske dvorane so najprej odprli slikarsko razstavo domačega slikarja Edija Žerjala Hvalnica stvarstva, posvečeno 800-letnici smrti sv. Frančiška. Slikarja je predstavil Marko Tavčar in med drugim povedal, kako je nastal ciklus slik ter kako je po njegovem mnenju “eden viškov Žerjalovega ilustratorskega ustvarjanja, saj gre za dela, ki bi si po svoji zasnovi in močni sporočilnosti zaslužila, da bi postala osnutek za barvna okna kake kapele ali cerkve.”

V ospredju razstave je simbol kroga – simbol geometrijske popolnosti, neskončnosti in Boga –, ki se pojavlja na vsaki ilustraciji. Žerjal je figurativno upodobil sv. Frančiška v kontekstih posameznih kitic njegove znamenite pesnitve. Na ogled so tudi drugi osnutki vitražev – med njimi totem, posvečen “sestri vodi”, Zmaj kot simbol epidemije covida-19 ter izrazito sporočilna Pandorina skrinjica, ki po starogrškem mitu prinaša svetu nesreče in bolezni. Tavčar je poudaril, kako boleče aktualen je danes ta motiv ob novicah o vojnih grozotah in nasilju po svetu. “Edi je dober, radodaren človek. V zadnjem letu je svoja dela podaril mnogim ustanovam, danes pa želi te stvaritve podariti društvu, s katerim je globoko povezan,” je še dodal Tavčar. Dela umetnika so na prodaj, izkupiček pa bo prispeval k upravljanju in vzdrževanju Rojanskega Marijinega doma.

V dvorani so za glasbeno doživetje poskrbeli gojenci Glasbene matice in tržaškega konservatorija Tartini ter moška vokalna skupina Vihar. Osrednji govornik je bil časnikar in kulturni delavec Marko Tavčar, ki je kot izhodišče vzel Prešernove verze iz šeste gazelice in jih namenil predvsem Rojančanom – ljudem, ki vztrajno hranijo in skrbijo za slovensko besedo. Spomnil je, da so vera, upanje in ljubezen temeljne vrednote, ki naj ostanejo vodilo njihovemu poslanstvu.