Maša hvaležnica v Trstu: “Sreča ne prihaja iz stvari, ampak iz tega, da smo ljubljeni”
Množica vernikov se je v nedeljo, 8. novembra 2026, na pravo jesensko popoldne zbrala v katedrali sv. Justa v Trstu, da bi se udeležila bogoslužja ob tradicionalni zahvalni nedelji slovenskih vernikov na Tržaškem. Sveto mašo je daroval g. škof msgr. Henrik Trevisi ob somaševanju številnih slovenskih duhovnikov. Tudi letos so ljudje iz slovenskih župnij in domači pridelovalci prinesli bogato napolnjene košare z najrazličnejšimi domačimi dobrotami oz. hrano in pridelki.
Kot vsako leto so se hvaležnice udeležili tudi skavti in skavtinje Slovenske zamejske skavtske organizacije. Ob začetku maše so se postavili v dolg špalir ter pospremili škofa in slovenske duhovnike do glavnega oltarja. Poleg skavtov, ki so sveto mašo spremljali tudi s petjem in glasbeno spremljavo, so bile prisotne še narodne noše ter vitezi viteškega reda svetega Jurija in generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Kunstelj. Nedeljsko hvaležnico je obogatilo tudi petje pevcev Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja, na orglah pa jih je spremljal Tomaž Simčič.
Na tradicionalni hvaležnici se zahvalimo Bogu za vse zemeljske pridelke, prav tako za vse predmetne in duhovne darove, ki nam jih blagodejno nudi vsakdanje življenje. V homiliji je škof Henrik Trevisi spregovoril o hvaležnosti, delu, sadovih zemlje, odgovornosti do stvarstva in zaupanju v Boga. Škof je spomnil, da sta zemlja in delo tesno povezana. Obdelovanje zemlje tako kot vsako drugo delo prinaša napor, včasih uspehe, drugič neuspehe in razočaranja. Mladim je zaželel, da bi znali vedno znova doživljati, da Bog človeka ne zapusti niti takrat, ko trud ne prinese pričakovanih rezultatov. Ob tem je izpostavil pomembno življenjsko resnico, in sicer da “sreča ne prihaja iz stvari, ampak iz tega, da smo ljubljeni”. Človekova sreča torej ni odvisna zgolj od materialnih dobrin, uspeha ali sadov njegovega dela. Izvira predvsem iz zavedanja, da smo ljubljeni in da je Božja ljubezen brezpogojna. Škof je opozoril tudi na nevarnost, da se preveč zanašamo samo nase, na svoje sposobnosti in delo. Ko pričakovani sadovi izostanejo, zato hitro zapademo v krizo. Hvaležnost nam pomaga razumeti, da vsega ne ustvarimo sami. Božji darovi so izhodišče, naše delo, znanje, trud, ustvarjalnost in sposobnosti pa so način, kako te darove razvijamo in plemenitimo. “Kdor se ne zna zahvaliti, ne zna živeti zdravega in dobrega odnosa do življenja, do ljudi in do Boga.” Pomemben del pridige je škof namenil tudi sodobnemu delu, znanosti in tehnologiji. Poudaril je, da se kristjanom ni treba bati znanstvenega napredka, tehnoloških dosežkov ali umetne inteligence. Nasprotno, vse te možnosti lahko prispevajo k večji blaginji, če jih uporabljamo modro in odgovorno. “Ne bojmo se tehnologije, znanosti ali umetne inteligence. Poklicani pa smo, da smo modri in budni.” Trevisi je poudaril, da morajo človeška inteligenca, organiziranost, strokovnost in delo služiti skupnemu dobremu. Sadovi zemlje in sadovi človeškega dela namreč niso namenjeni zgolj posameznikom, ampak vsem ljudem. Pri tem je pomembno, da človek ne izgubi povezanosti z Bogom in da svojega znanja ne uporablja zgolj za lastno korist.
Posebno pozornost je namenil tudi varovanju narave in okolja. Človek mora biti moder in pozoren pri obdelovanju zemlje, spoštovati mora njeno rodovitnost ter skrbeti za njeno ohranjanje. Zemlja ni samo vir pridelkov in gospodarskih dobrin, temveč dragocen dar, ki ga moramo ohraniti tudi za prihodnje generacije. Bog nam daje darove, toda od nas pričakuje, da jih odgovorno uporabljamo. Zato je škof pozval k modrosti, budnosti in odgovornosti tako pri delu kot pri skrbi za zemljo in skupno prihodnost.
