Jan Hussu iz Križa uresničil sanje z delom na zimskih olimpijskih igrah
Po končanem študiju managementa v športu v Ljubljani je izkušnje na športnih dogodkih zbiral kot prostovoljec, sedaj pa potrjuje, da želi nadaljevati po začrtani poti
Vsak športnik, še posebej v otroških letih, je kdaj sanjal o nastopu na olimpijskih igrah. Manj pa je takih, ki bi že kot mladi sanjali, da bodo nekoč del organizacijske ekipe enega največjih športnih dogodkov na svetu. Šestindvajsetletni Jan Hussu iz Križa si tega cilja ni zastavil kot otrok, temveč nekoliko pozneje – po prvih izkušnjah na večjih športnih prireditvah in po zaključku študija managementa športa na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. In čeprav le za kratek čas, lahko danes reče, da so se mu sanje uresničile: na letošnjih Zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026 je sodeloval kot del organizacijske ekipe.
Od Ljubljane do Valtelline
Septembra lani je Jan zaključil pripravništvo v ljubljanski pisarni Evropskega univerzitetnega športnega združenja EUSA in začel iskati nove izzive. Prijavil se je na razpis za začasne zaposlitve v času olimpijskih iger, čeprav si ni predstavljal, da bo dejansko postal del organizacijske strukture tako velikega dogodka. Klic je prišel le nekaj dni pred začetkom iger. Vse se je odvilo hitro – 19. januarja je že odpotoval v Valtellino, kjer bo ostal do 28. februarja.
Ob prihodu je tam že delovala utečena ekipa, ki je opravila glavnino priprav. Sam se je vključil v obstoječo skupino in, kot pravi, skušal čim več “krasti z očmi”, kar je še posebej za mlade bistevno pri zbiranju novih izkušenj. Čeprav je imel na področju športnih dogodkov že veliko prakse, je bilo področje logistike prevozov zanj novo in prav tu se je naučil morda največ.
V največjem skladišču avtobusov
Jan je delal v največjem skladišču avtobusov v Valtellini, od koder so usklajevali prevoze športnikov, trenerjev in novinarjev. Prometa je bilo veliko, s tem pa tudi zapletov in nepredvidenih situacij. Prav tu, kot pravi, so se izkazale njegove kompetence timskega dela in sposobnost hitrega odzivanja v stresnih okoliščinah – veščine, ki jih je izpilil že med študijem in predvsem kot nogometni sodnik.
Jan je namreč član tržaške sekcije Združenja italijanskih sodnikov – Associazione Italiana Arbitri (AIA), kjer si je z večletno izkušnjami priboril vlogo stranskega sodnika v elitni ligi, najvišjem deželnem prvenstvu. Prav sojenje ga je naučilo mirnosti, odločnosti in hladne glave – lastnosti, ki so mu prišle še kako prav tudi na olimpijskih igrah.
Največ je sodeloval z vozniki avtobusov iz podjetja z juga Italije – mnogi snega prej sploh niso poznali. V hribe so s seboj prinesli celo zalogo mocarel in drugih domačih dobrot, kar je ustvarjalo prav posebno, skoraj družinsko vzdušje. Kljub napornemu tempu, kot lahko razumemo iz pripovedovanja, je bilo ozračje prijetno.
“Ma ti si naš?”
Med snežno nevihto, ki je Alpe zajela v četrtek, 19. februarja, so v skladišču gostili avtobus družbe Nomago, poln gledalcev. Janu je takrat zelo prav prišlo znanje slovenščine. Ko je šoferju spregovoril v njegovem jeziku, ga je ta presenečeno pogledal in z vidnim olajšanjem vprašal: “Ma ti si naš?” V napetih vremenskih razmerah je že nekaj besed v domačem jeziku pomenilo veliko.
Posebej zahtevna je bila tudi situacija, ko je zaradi spolzke, zasnežene ceste voznik izgubil nadzor nad avtobusom in trčil v zaščitno ograjo. Jana so poslali na kraj nesreče, saj je bila njegova ekipa zadolžena za vse vidike prevozov, tudi za izredne dogodke. Epizoda se je k sreči končala brez večje škode, voznik pa se mu je iskreno zahvalil za miren in razumevajoč pristop v trenutku stiske.
Izkušnja, ki odpira nova vrata
Jan se je te priložnosti izjemno veselil in poudarja, da se je v kratkem času ogromno naučil. Čeprav za zdaj še nima povsem jasnih načrtov za prihodnost, ve, da želi ostati na začrtani poti. V Italiji in bližnji okolici se v prihodnjih letih obeta več večjih športnih dogodkov, na katerih si želi sodelovati. Ena izmed naslednjih priložnosti bo Evropski mladinski olimpijski festival, ki bo leta 2027 potekal v Lignanu. Kot prostovoljec je na dogodku, ki ga prireja Evropski olimpijski komite, že sodeloval leta 2023, ko se je mladinsko tekmovanje odvijalo v Mariboru.
Na vprašanje, ali si želi redne zaposlitve na olimpijskih igrah, odgovarja realistično: “Večina sodelavcev na takšnih dogodkih je zaposlena začasno, stalnih mest je zelo malo”. A to mu ne preprečuje, da o takšni karieri ne bi sanjal in še naprej zbiral izkušnje, ki ga lahko pripeljejo do uresničenja sanj. Poleg olimpijskih iger pa Jan ne skriva niti želje, da bi zaposlitev dobil v sklopu evropskega prvenstva v nogometu UEFA.
Za zdaj pa ostaja hvaležen za izkušnjo, ki mu je potrdila, da je na pravi poti, saj ga delo v sklopu športnih dogodkov veseli. Sanje, ki so se še pred kratkim zdele oddaljene, so v Valtellini dobile konkretno obliko – med avtobusi, snegom in ljudmi z vseh koncev Evrope.
