Kaj preiskujejo tudi vas?

Teden v matični domovini

V minulem tednu je spremljevalcu dogajanja v Sloveniji v oči padlo predvsem dogajanje na sodiščih in pred preiskovalnimi organi, kjer so se premaknili nekateri odmevni primeri. Razen ob večerih. Takrat je vsa Slovenija gledala v Predazzo in spremljala olimpijske podvige naših orlov in orlic.

Specializirano državno tožilstvo je sporočilo, da je v zadevi Knovs na okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Gre za sedanje in nekdanje poslance NSi Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina. Obtoženi so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Četverica se je pod drobnogledom znašla zaradi nenapovedanega nadzora na policiji, kjer so nekateri člani Knovsa preverjali, ali policija prisluškuje petnajstim številkam. Med njimi so bile številke nekaterih akterjev iz afere Dars, številka nekdanjega šefa te družbe Valentina Hajdinjaka, glavnega tajnika NSi Roberta Ilca in Vrtovca. Kot so poročali mediji, je tedanji poslanec Tonin vse tri po nadzoru obvestil, da jim policija ne prisluškuje.

V NSi so obtožbe označili za politično motivirane in ocenili, da se je v predvolilno kampanjo očitno vključilo še tožilstvo. Svoje je dodal tudi vodja Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ki je opozoril na bližino volitev ter Evropsko komisijo pozval, naj preuči in spremlja zadevo. Sledil je seveda odziv z leve sredine, ki je Webrov komentar označevala za vmešavanje v slovensko pravosodje. Vrhovno državno tožilstvo pa je zavrnilo očitke, da se vmešava v predvolilno kampanjo.

Prvi razplet je dobilo tudi sojenje dvema pripadnikoma romske skupnosti, ki sta junija lani na gasilski veselici v Ribnici fizično napadla ribniškega župana Sama Pogorelca in policistko, ki takrat tam ni bila službeno. Sodišče je Arsena in Leonarda Novaka spoznalo za kriva in prvemu prisodilo leto in sedem mesecev zapora, drugemu pa leto in tri mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna, nanjo se lahko obe strani še pritožita.

Minuli teden pa se je končala preiskava nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa. Tožilstvo je namreč zavrglo ovadbo proti Hojsu zaradi suma izdaje tajnih podatkov, je poročal časnik Dnevnik. Na Specializiranem državnem tožilstvu RS so za časnik navedli, da med preiskavo niso pridobili dovolj dokazov za utemeljen sum. Hojsa so sumili, da naj bi prek družine svojega najemnika članom zloglasnega Kavaškega klana izdal datum, ko bo policija pri njih izvedla hišne preiskave. Zaradi tega so septembra lani na njegovem domačem naslovu izvedli hišno preiskavo. Hojs je že takrat vse očitke zavrnil.

Nedavno potrjena varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek pa je vložila zahtevo za oceno ustavnosti člena Šutarjevega zakona, ki se nanaša na možnost izvršbe na denarno socialno pomoč. Ob tem je predlagala tudi zadržanje tega člena. Varuhinja je poudarila, da mora biti vsak poseg v socialnovarstvene prejemke strogo omejen in ustavno dopusten.

V središču pozornosti je znova tudi dopustovanje premierja Goloba. Oddaja Tarča, ki domuje na Televiziji Slovenija, je poročala, da naj bi Golob lani na hrvaškem otoku Ugljan dopustoval v hotelu očeta slovenskega podjetnika in zaposlenega na Slovenskih železnicah Mihe Piškurja. Ta je v času trenutne vlade prek svojega podjetja DC Limited z Gen-i in Darsom opravil za 145.000 evrov poslov. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so v zvezi z letovanjem prejeli prijavo, ki jo bodo obravnavali v predhodnem preizkusu. V premierjevem kabinetu so že v odzivu za Tarčo navedli, da je Golob to dopustovanje plačal sam. Premier je na družbenih omrežjih za tem objavil tudi račun in potrdilo o plačilu.

V Sloveniji je bila minuli teden na obisku tudi delegacija Nata, ki je pregledovala doseganje ciljev države pri izpolnjevanju mednarodnih zavez. Pozornost pa je bolj kot to požela vsebina zaupne depeše, ki naj bi jo v Ljubljano poslal veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič. Glede na medijska poročanja naj bi v njej opozoril na nezadovoljstvo zavezništva z doseganjem ciljev na področju obrambnih izdatkov. Obrambni minister Borut Sajovic je dejal, da so slovenski obrambni izdatki lani znašali dva odstotka bruto domačega proizvoda in da s strani Nata zato ne pričakuje težav. “Depeše imajo seveda oznako tajnosti, v njej pa ne piše nič takega, kar bi Slovenijo prikazovalo kot kakorkoli problematično članico,” pa je dejal glede dokumenta.