Nova knjiga o svetovni zgodovini zgodovinarja Aleša Maverja
V dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici je 23. januarja zgodovinar in publicist Aleš Maver predstavil svojo novo knjigo Kako je misleči človek hodil skozi čas, pogovor z njim je vodil prijatelj Matic Batič. Aleš Maver poučuje zgodovino starega veka in latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in je o tem večkrat pisal. Spomnimo se njegovih prejšnjih knjig Od klinopisa do Teodore ali Kapljica izdolbe kamen. Ukvarja se tudi z zgodovino 19. in 20. stoletja, piše kolumne, v katerih je veliko humorja in anekdot, za različne publikacije in se redno pojavlja kot pronicljiv komentator družbeno-političnega dogajanja. Njegova nova knjiga skuša predstaviti svetovno zgodovino na popolnoma nov način. Zaradi tega se mu je zdelo smiselno vzeti za izhodišče današnje, sodobno stanje. Odločil se je za predstavitev človeške zgodovine v štirih približno enakih delih (glede na število prebivalcev).
Osrednji cilj njegovega prikaza preteklosti in človekove hoje skoznjo je pomagati razložiti, zakaj je danes naš svet takšen, kakršen je. Pod Zahod je na primer uvrstil dežele, kjer je posebej močan vpliv tistega, kar razumemo kot zahodno kulturo, z močno zgodovinsko krščansko komponento. Zato je tu postavil ne le Evropo z Rusijo, marveč tudi vso Ameriko in še Oceanijo, ki je zemljepisno sicer izrazito na vzhodu. Iz kulturnih razlogov je sem pridružil še tri nekdanje zakavkaške republike: Armenijo, Gruzijo in Azerbajdžan.
Na področju Zahoda živi najmanj ljudi od vseh štirih opredeljenih delov, a povprečen prebivalec tega ozemlja je bistveno premožnejši od prebivalcev z drugih delov sveta. V drugi del je uvrstil celotno afriško celino skupaj z zahodnim delom Azije in petimi nekdanjimi sovjetskimi republikami v osrednji Aziji, za katere je značilno, da so meje posameznih držav določili “od zunaj”. Naslednjemu delu sveta je dal ime Indija Koromandija, ker mu daje pečat indijska podcelina in ker so o njej Evropejci vedno obdržali predstavo o pravljični pokrajini. K temu delu spada še nekaj držav, kot sta Pakistan ali Bangladeš, v katerih je uradno merljivi življenjski standard prav tukaj najnižji.
V četrti del, oziroma tretji, če sledimo knjigi, spadajo države, kot so Kitajska, Japonska in Koreja, pa tudi Indonezija, Filipini in še kakšna. V tem delu sveta živi največ ljudi, tu so nakopičena največja mesta sodobnega sveta, čeprav v ta del spada tudi Mongolija, ki je sicer zelo redko poseljena. Maver je povedal, da sta ga najbolj navdušila in navdihnila nemški zgodovinar iz Tübingena Ewald Frie in njegova knjiga Zgodovina sveta (Die Geschichte der Welt), ki jo na novo predstavi iz resnično globalne perspektive. “Osnovno poznavanje zgodovine je temeljnega pomena za razumevanje sedanjosti,” je povedal zgodovinar, “res pa je, da poučevanje tega predmeta na katerikoli vzgojni stopnji ne zna vedno vzpostaviti tega mostu, da bi ljudje imeli občutek, da jim poznavanje preteklosti pomaga pri soočanju s sedanjostjo.” Svet doživlja danes nepredstavljive spremembe v odnosih med posamezniki, med državami in na področju mednarodnega reda. Te spremembe globoko preoblikujejo naše vrednote, naše razumevanje sveta in kako se vidimo v vsakdanjem življenju, zato je Mavrova knjiga toliko bolj dragocena, saj nam skuša predstaviti svet na drugačen, bolj razumljiv način.
