Olimpijska bakla v Trstu osvetila nastop mlade Nabrežinke Caterine Sinigoi na OI

Potem ko je olimpijski ogenj, simbol miru, prijateljstva in olimpijskih vrednot, potoval po številnih italijanskih mestih, začenši v Rimu, je v petek, 23. januarja, dospel tudi v Trst. Štafetni tek se je začel tik pred nekdanjo postajo lokalne policije v Miramarskem drevoredu, baklo z ognjem pa je nosilo kar 42 baklonoscev po osem kilometrov dolgi začrtani poti. Prvi baklonosec je bil tržaški športnik Diego Caserio. Konvoj so skoraj povsod pozdravljale množice gledalcev, ki so z aplavzi in vzkliki spremljale pot olimpijskega ognja skozi center in mestne četrti. Štafeta je povezala znane športnike, mlade in navadne občane ter se v slovesnem vzdušju zaključila malo pred 20. uro. Od Miramarskega drevoreda skozi središče Trsta do Sv. Jakoba in Elizejskih poljan, po dveh urah in pol, je bakla prispela na Veliki trg, kjer se je začel tudi bogat družabni program. Točno ob 19.30 je na Velikem trgu zagorel olimpijski ogenj. Olimpijski kotel je prižgala judoistka in olimpijka Veronica Toniolo, ki je pred številno množico poudarila, da ji je v posebno čast, da je ta trenutek doživela prav v domačem mestu. V smehu je dodala, da je bil zaključek štafete pred tako množico zanjo celo bolj razburljiv kot nastop na olimpijskih igrah. Do zadnjega trenutka ni vedela, da bo prav ona zaključila tržaško etapo štafete. Baklo ji je na nabrežju pred deželno palačo predala jadralka Giovanna Micol, prej pa jo je nosil paraolimpijski prvak Matteo Parenzan, ki je poudaril pomen športnih dosežkov kot v spodbudo mladim. V štafeti je sodeloval tudi košarkar Alberto Tonut, ki je dogodek označil za enega najpomembnejših v svojem življenju.

Prihod olimpijskega ognja je Trst ovil v praznično razpoloženje. Čeprav je bil prihod bakle napovedan za večerne ure, se je na Velikem trgu množica začela zbirati že precej prej. Kljub mrazu so trg napolnile družine, mladi, študenti in starejši, kar je znova potrdilo povezovalno moč športa. Obiskovalce so pritegnile dejavnosti in spremljevalni program, ki so jih pripravili organizatorji in sponzorji, od interaktivnih vsebin do priložnosti za fotografiranje.

CATERINA SINIGOI NA OI

Mlada ambasadorka slovenskega športa v Italiji Caterina Sinigoi bo zastopala Slovenijo na 25. zimskih olimpijskih igrah, ki bodo med 6. in 22. februarjem potekale v Milanu in Cortini d’Ampezzo. Nabrežinska alpska smučarka je prva Slovenka, ki se ji je uspelo uvrstiti na največje tekmovanje v zimskih športih. V Cortini bo ena izmed petih slovenskih alpskih smučark, ki bodo nastopile na ženskih tekmah. Nastopila bo v veleslalomu (15. februarja) in slalomu (18. februarja). Ob tako pomembnem dosežku smo Caterini postavili nekaj vprašanj (pogovor smo opravili v četrtek, 22. januarja).

Kakšni občutki so te preplavili, ko si izvedela, da si se uvrstila na letošnje zimske olimpijske igre?

Občutki ob uvrstitvi na olimpijske igre so nepopisni in zelo sem ponosna nase, saj se ves trud, ki sem ga vložila v teh letih, počasi obrestuje, tako da sem res presrečna. Bodisi jaz kot seveda vsi domači.

Kako se trenutno pripravljaš, tako fizično kot psihično, na svoj nastop na olimpijskih igrah?

Trenutno treniram v Dolini Aoste, na žalost pa ne bom imela veliko časa za trening pred olimpijskimi igrami, ker imam vsak teden tekme evropskega pokala tako v slalomu kot v veleslalomu v Franciji, Nemčiji in Švici. Kar pa se tiče psihične priprave, vem, da so OI nekaj zelo posebnega, ampak bom skušala razmišljati, da bo to tekma kot vse ostale, upam, da bom sproščena.

S kakšnimi cilji in tudi osebnimi pričakovanji boš stopila na olimpijsko prizorišče?

Ne razmišljam o mestu na OI, moj glavni cilj je ta, da bom smučala čim bolj sproščeno in tehnično, tako kot znam. Tako da bi rekla, da je glavni cilj biti sproščena.

Caterina, ti je v veliko čast, da si prva Slovenka v Italiji, ki bo nastopila na zimskih olimpijskih igrah?

Zelo sem počaščena, da bom kot prva Slovenka v Italiji nastopila na zimskih olimpijskih igrah. Seveda mi je v čast, da sem prva, upam pa, da ne bom zadnja. Zelo sem zadovoljna, da smo tudi zamejci prišli na tako visoko raven.