Leto brez preloma
Novo leto se je začelo brez preloma in olajšanja, brez občutka, da smo pustili staro za sabo. Čeprav se je koledar obrnil, je svet stopil v leto 2026 z nerešenimi krizami in še novimi napetostmi, ki že v prvih tednih narekujejo tempo političnih in družbenih razprav.
Ognjemeti nas niso navdali z občutkom veselja in novega upanja, temveč z globoko žalostjo zaradi tragedije mladih v Švici, ki je pretresla svetovno javnost. Dogodek, ki se je zgodil v srcu Evrope, daleč od vojnih bojišč, a boleče blizu vsakdanjemu življenju, nas opozarja na to, da stiske in krize ne nastajajo le tam, kjer rožlja orožje, temveč tudi tam, kjer – vsaj navidezno – nikomur nič ne manjka.
Že skoraj štiri leti trajajoča vojna v Ukrajini ostaja brez jasnega političnega izhoda. V Gazi in Izraelu premirje visi na nitki, v Iranu množični protesti razkrivajo globoko razpoko med družbo in režimom, v Sudanu in Jemnu pa spopadi ohranjajo eno najhujših humanitarnih kriz našega časa. Tudi drugod napetosti naraščajo: od Venezuele in Tajvana do Arktike, kjer se ob ponovnih Trumpovih namerah znova odpirajo vprašanja suverenosti in varnosti.
V takšnem kontekstu imajo svojo težo tudi simbolna dejanja. Ko je papež Leon XIV. v baziliki sv. Petra zaprl sveta vrata jubilejnega “leta milosti”, je pozval, naj ostanemo romarji upanja in naj bodo naše skupnosti domovi za ljudi, ki jih potrebujejo. S tem je nakazal začetek časa, ki zahteva več odgovornosti tako na osebni kot družbeni ravni.
Za Evropo, razpeto med vojnimi novicami in notranjo utrujenostjo, bo letošnje leto predvsem preizkus politične zrelosti. V ospredju bodo vprašanja varnosti, migracij in socialne kohezije, predvsem pa vprašanje, ali je EU še vedno skupnost. Podobne procese na neki način občutimo tudi v naši narodni skupnosti v Italiji. Življenje v našem obmejnem prostoru zahteva ne le stalno soočanje z vprašanji vključevanja in uveljavljanja pravic, temveč prinaša s sabo tudi napetosti in utrujenost zaradi sporov, ki nas šibijo. Znotraj civilne družbe in politike potrebujemo več – ne zgolj strpnosti, temveč – iskrenega dialoga, da bomo kot močnejša skupnost lahko z optimizmom zajadrali v boljše čase.
Leto 2026 po vsej verjetnosti ne bo leto velikih prelomov, temveč leto, v katerem bo vsaka skupnost presojana po svoji zrelosti, odgovornosti in sposobnosti dialoga. Smo šele v januarju, zato verjamemo, da je pred nami še veliko nenapisanih strani.
