Bachovi korali in instrumentali - Vrhunskim glasbenikom so se pridružili tudi pevci SCGV Emil Komel

Drugi koncert letošnje že 45. sezone Glasbenega abonmaja novogoriškega Kulturnega doma je v ponedeljek, 10. novembra, poslušalcem na pladnju ponudil Bachovo večno glasbo, tokrat v izvedbi zanimivega in neobičajnega instrumentalnega sestava, solistov in zbora. Umetniški vodja, uveljavljeni slovenski harmonikar Marko Hatlak, ki se vrsto let posveča prenosu Bachove glasbe v zvočni svet harmonike, je namreč zasnoval koncert z izborom del iz obsežnega Bachovega opusa in jih prenesel v zasedbo za harmoniko, klavir, violino, flavto in kontrabas. V kratkem pogovoru je povedal, da ga je pri zasnovi vodilo globoko spoštovanje do Bachove glasbe, ki je po njegovem mnenju “pomirjujoča, je meditativna, je tehnično dovršena”, “po drugi strani so to najbolj dovršena dela v zgodovini glasbe”. Kot harmonikar si ni nikoli predstavljal, da bo kdaj igral Matejev pasijon, “po katerem so se zgledovali vsi veliki skladatelji, ko so pisali svoje rekvieme in duhovna dela”. Čeprav je harmonika v tej zasedbi eksotična, jo dojema “kot male orgle – z vsemi registri, zrakom in z vso dinamiko”, Bachovo glasbilo. Tega eksperimenta se je lotil zavoljo lepote glasbe, do katere je treba pristopati “z občutkom nečesa višjega”.

Koncert se je začel z instrumentalnim koralom Nun komm der Heiden Heiland, BWV 659 na harmoniko kot uvodom, glasbeno meditacijo v izbrane odlomke Bachovega najmogočnejšega vokalno-instrumentalnega dela Pasijon po Mateju, središče koncertnega večera. “Pasijon po Mateju lahko razumemo kot klasično tragedijo s prologom, petimi dejanji in korali na koncu vsakega dejanja. Poleg domiselne orkestracije delo predvsem gane s humanostjo in globokim občutkom za človeško trpljenje. Bach z glasbo ponazori Jezusovo bolečino in jo preda poslušalcem s tiho dramo, a izjemno močnim sporočilom. Delo sodi med vrhunce zahodne civilizacije,” je v koncertnem listu zapisala muzikologinja Metka Sulič. Jezusovo zgodbo trpljenja v pasijonu z recitativi podaja evangelist (suvereni tenorist Andrej Rustja) in zbor, ki v koralih nastopa tudi v vlogi komentatorja, premišljevalca. Pri tem sta se izkazala uglašeni in ekspresivni Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana (Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja) in sonorni Mladinski zbor Emil Komel (Mateja Černic, zborovodkinja). Arije, ki zrcalijo dogajanje, so poustvarili sopranistka Nika Gorič, in sicer v Aus Liebe will mein Heiland sterben, mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst v občuteni Erbarme dich, in basbaritonist Klemen Gorevšek v Komm süsser Kreuz, kjer je s solistično igro bassa continua izstopal kontrabasist Stevan Jovanović. Vsebini primerno vzdušje so poleg kontrabasista ustvarjali še izvrstni instrumentalisti solisti Marko Hatlak na harmoniki, flavtistka Nicole Pressler, violinistka Jelena Pejić in Aleksandra Pavlović na klavirju. Mešani zbor Glasbene matice, ki je v zadnjih letih kar nekajkrat posegel po baročnem vokalno-instrumentalnem repertoarju, je pripravila dirigentka Jerica Bukovec, ki je na ponedeljkovem koncertu dirigirala skupni zasedbi in jo subtilno povezovala. O pripravah zbora na izvedbo je povedala, da je glavno pozornost posvečala artikulaciji, dialogom med dvema zboroma, saj je Matejev pasijon napisan za dvozborje. “Ker smo imeli samo izseke iz pasijona, je bilo meni najbolj pomembno besedilo, da vemo, za kaj gre, vztrajanje pri artikulaciji. Velik izziv je bila tudi tonaliteta in iskanje ravnovesja med zborom in neobičajno zasedbo instrumentov” ter to dramatično in globoko duhovno vsebino, ekspresivne trenutke, ki so občuteni bolj kot notranja drama, podajati mirno in tekoče, kot zahteva Bachova glasba.

Marko Hatlak je med sklopa Matejevega pasijona, ki se je zaključil z dobro znanim koralom Jesus bleibet meine Freude, umestil Dvojni koncert za dva čembala, godala in continuo v C-duru, BWV 1061, ki ga je izvedel skupaj s pianistko Aleksandro Pavlović, koncert pa se je iztekel v neskončni mir z Arijo iz Goldbergovih variacij na harmoniki. S tem je – čeprav v nesozvočju s cerkvenim letom – pokazal pot navznoter, v čas poglobitve in premišljevanja, kot nas z jesenjo, ki vodi v mirni zimski čas, usmerja narava.