Pisatelj Veit Heinichen predstavil roman, ki je "ogledalo družbe in prostora, kjer nastaja”
Čudovite barve sončnega zatona, plaža, morje in dobra družba so prejšnji teden bili prava razglednica za poseben dogodek, ki je potekal v Barkovljah. Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena so namreč v četrtek, 19. julija, gostili mednarodnega, a hkrati tudi domačega pisatelja Veita Heinichena. Nemški pisatelj, tudi nekdanji založnik, si je mednarodno slavo pridobil predvsem kot avtor neštetih kriminalk, romanov, postavljenih v edinstveno okolje Trsta. Njegov najbolj znan lik je “posvojeni” tržaški komisar Proteo Laurenti, protagonist tudi zadnje avtorjeve knjige, ki nosi naslov A maglie strette. O knjigi se je avtor na dogodku v Barkovljah pogovarjal z novinarko in časnikarko Beti Tomsič ter senatorko Italijanske republike Tatjano Rojc.
Znanega avtorja in obenem člana pomorskega kluba je na večeru vljudno pozdravil predsednik TPK Sirena Igor Filipčič. Zahvalil se je vsem četrtkovim gostom in izrazil veliko veselje nad dejstvom, da zadnjo avtorjevo knjigo predstavljajo v prostorih kluba. Številno publiko je nato nagovorila novinarka Beti Tomsič, ki je uvodoma predstavila avtorja in njegovo delo. Veit Heinichen v svoji karieri združuje globoko poznavanje evropske kulture, politike in zgodovine z napetimi in privlačnimi zgodbami, ki raziskujejo temne plati družbe. Trst je za avtorja več kot zgolj dom, postal je oder njegovih romanov. Vanj je umestil dogajanje svojih štirinajstih kriminalk in izoblikoval lik inšpektorja Protea Laurentija.
Heinichenovi romani so doživeli izjemen uspeh, prevedeni so bili v kar dvanajst jezikov, po njih pa so posneli tudi več filmov. V svojih romanih, je pojasnila novinarka, avtor z lahkotnostjo ujame zapletenost prostora, kjer se prepletajo zgodovina, narodi in sodobne napetosti. Njegove zgodbe so sicer kriminalke, a pogosto postanejo sredstvo, s katerim na lahkoten način pripoveduje o zelo zapletenih temah, je še poudarila Beti Tomsič. Besedo je v nadaljevanju prevzel glavni gost večera, pisatelj, ki že dolgo let biva v Trstu. Tokrat se je zbranim predstavil čisto iskreno in osebno, prijateljsko. Občinstvu je najprej pojasnil, da je kot oseba, rojena na skrajnem jugozahodu Nemčije, globoko prepričan, da otroštvo in življenje ob meji oblikujeta dušo drugače, kot pa odraščanje v notranjosti države. “Ob meji se naučimo sobivanja s kontrasti. Medtem ko nekateri mejo dojemajo kot delitev, jo jaz vidim kot povabilo k spoznavanju drugega, k preseganju in odpiranju.” Zanj so prav ti kontrasti bogastvo in raznolikost, ki je vir navdiha.
O izbiri svojega značilnega žanra, kriminalnega romana, pa je povedal, da je ta zanj sredstvo, ki se ne sme omejevati, lahko govori o vsem; rdeča nit romana se mora prepletati z drugimi, da lahko širi pripoved. Roman pa je tudi ogledalo družbe in prostora, kjer nastaja, je razložil. Občinstvu je v nadaljevanju spregovoril še o protagonistu njegovih kriminalk, Proteu Laurentiju, ki predstavlja neke vrste avtorjev alter ego, imata namreč nekaj skupnih lastnosti. Do njega čuti določeno odgovornost, v hecu pa je publiki pojasnil, da mu ga v romanu ni uspelo niti ubiti, zato ga mora, če želi ohraniti njegovo verodostojnost, poslati v pokoj. V dialogu z moderatorko se je avtor knjige A maglie strette pogovarjal še o mestu Trst ter dejstvu, da mu predstavlja neskončen vir zgodb. “Vedno se pojavi nekaj novega, vedno je še kaj za povedati,” je dejal Veit Heinichen, ki pa je poudaril, da nikoli ne začne pisati novega romana, ne da bi prej opravil temeljito raziskavo.
Na predstavitvi je, kot že rečeno, spregovorila tudi Tatjana Rojc, ki je najprej izrazila veliko spoštovanje do Heinichena in njegovega dela. V zadnjem romanu avtor prepleta zgodovino, pokrajino, kroniko in zelo natančno dokumentacijo. Rojčeva je poudarila, da njegova sposobnost opazovanja izhaja iz pogleda, ki ga ima človek skozi kamero. Dotaknila se je tudi Heinichenovega poguma pri obravnavanju tem, ki so pogosto pravi tabu, še posebej v našem prostoru. “Njegovi romani dajejo priložnost bralcu, da odkrije ne le zgodbo, temveč tudi človeka, družbo in odnose. To je tista prava magija velikega pisatelja,” je sklenila Tatjana Rojc.
